Grad je stal na robu nizkega gričevja, ki se je vzdigalo skoro neposrednje in strmo iz ravnine.
Lahák veter je pripogibal vršičke kostanjev; šumelo je neprestano in skoro se je videlo, kako se je polagoma odvijala od vejevja rumenolistnata halja. Časih se je vzdignil posamezen list nad vrh drevesa, se stresel kakor v strahu ter izginil med vejevje.