nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sestanek na Rušah, poved v sobesedilu:
Daleč na okrog so se dvigali nizki holmi, goli in dolgočasni, samo tu pa tam porasli z redkim smrečevjem; globoko v dolini se je prikazala raztresena vas, pol zakopana v snegu. V mesečnem svitu se je izpreminjal neizmerni beli prt v čudovitih niansah; odskakovale so srebrne in smaragdne iskre, zalesketavali so se azurnomodri trakovi, prepregali vso ravan, trepetali in izginjali - se potapljali v svetlozelenih in lahnorožnatih valovih; bleščalo se je pred očmi, in sinje nebo in bela krajina s svojim snegom in z oddaljenimi temnimi gozdovi - vse se je spajalo polagoma v migljajočo, prozorno meglo.
Na postaji smreški je izstopila najina sopotnica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani