polagoma (201-300)

izročeno peresce. Nabijanje in kolobarjenje je	polagoma	pojenjalo, in Lovreku se je zazdelo, da se vse	A
so zažareli najprej v temnem škrlatu, ki je	polagoma	prehajal v nežno zmes rožnate barve.V nastopajočem	A
očesom ocenil pridobljeni svet in sklenil, da ga	polagoma	spremeni v sadovnjak, saj je ležal prisojno	A
zapuščene poljane raztresenih gruč, ki so se	polagoma	manjšale in izginjale za trgom.Še dolgo mu je	A
In on zna danes vse, kar znam sam.«	Polagoma	se je pomenek prevrgel na druge zadeve, dijaki	A
zgradbe sta se dovršeno spajali z okolico, ki je	polagoma	prehajala v megleno ravan, omejevano na severovzhodu	A
pokritega lonca. Vendar ni trajalo dolgo in je	polagoma	prehajalo v nedolžnejše streljavkanje.Od časa	A
VI. Ob blagodejnem učinku ruma se ranjenec	polagoma	prebuja, njegovi pogledi begajo po kaverni,	A
Kaj mi je bilo do očetovega denarja!	Polagoma	pa sem zakrknil, postajal sem zloben.Naposled	A
mrakoviti belini so črtali vrhovi smrek temnomodre,	polagoma	v črno prehajajoče sence.Lovrek je vedel, da	A
sodeloval tudi Lovrek, so se starejši ljudje	polagoma	razšli, mnogi, osobito naravnost iz vojašnice	A
je zazrl v ta prelestni, lahno se spuščajoči,	polagoma	v ravnino prehajajoči enakomerno v sadovnjake	A
zahtevajo velikih duhov“. Anastazij je čital, a	polagoma	je roka sama položila list na mizo in oči so	A
Od prevelike utrujenosti so njegove misli	polagoma	odrevenele; stale so črne in mirne v ozadju	A
zgražala nad umazanim nestvorom. ”Tako sem pil	polagoma	svojo kri, kapljo za kapljo; izrabil sem svoje	A
Ko je tako dobro premislil, se mu je srce	polagoma	razvedrilo. ”Tako ali tako!“ je rekel, ko	A
vekomaj amen!“ Aleš je po svoji navadi prav	polagoma	in ponižno zapiral duri, kakor da bi se bal	A
gledati motno in brezizrazno in moj nos je dobil	polagoma	neodločne, meglene konture ...A zdaj, -- hvala	A
pritožuješ; to se ti čisto nič ne podá ...“ Samo	polagoma	sem prišel do spoznanja svojega strahovitega	A
ščegetati v sencih, na čelu; po vsem telesu se mu je	polagoma	razlila dobrodejna brezčutnost; zdelo se mu	A
Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti	polagoma	proti ravnemu polju in svetlemu soncu. Tam	A
sanjah. Život mu je klonil, noge so se šibile in	polagoma,	tiho je legel v sneg, kakor da bi ga bil kdo	A
In ta tiha, polmrtva enakomernost je legla	polagoma	tudi na obraze; iz oči je gledala zaspana, lena	A
polovica listov je že odpala in drugi so dobili	polagoma	zoprno rjavo barvo ...Ne, nikakor ne, -- jaz ne	A
sem in sem gledal in sam nisem vedel, kako je	polagoma	lezel polžji strup v moje srce.Ni se zgodilo	A
ozrl v strop in je molčal; čutil je, kako mu je	polagoma	segal mraz v lice, v život, v srce. ”Dolgo	A
lahko, prav lahno trkanje. Poprtnjakove oči se	polagoma	odpirajo; stoli, miza, stene se zavrté parkrat	A
vrata za njim. Čez kakih pet minut se vrata	polagoma	odpirajo in zopet zapirajo.Zunaj šepečejo razni	A
- kakšno poslopje ali drevo, - ki pa se je	polagoma	potapljalo vanjo nazaj. Premišljeval nisem	A
pohotnega je v nji. Pohotnost in pregrešnost se	polagoma	širi, plazi se iz sladko lene krvi, iz sladko	A
sem, kako so se še zgenile ustnice, nato so se	polagoma	zatisnile oči, život se je sključil, glava je	A
kolobarju, brez . / . / stran 20 . / konca. In	polagoma	umrje duša ...Nisem jih imela rada, tistih ljudi	A
Ali zdelo se mi je, da bi bilo lahko; da bi se	polagoma	tudi jaz privadila tistemu vzduhu.In kmalu bi	A
suknji in kravati. Pil je do polovice, nato je	polagoma	omahnil, roké so se spustile na kolena in glava	A
jecljaje, dokler ni naposled umolknila, kakor	polagoma	usahne studenec v pesku. ”Ne razumem vas	A
poslednjo skorjo svojega prejšnjega bitja in	polagoma	jim bledí ter nazadnje čisto ugasne spomin na	A
zategnjenim glasom, drugi so odgovarjali mrmraje.	Polagoma	so glasovi tonili v mrak, zamirali v sanje.	A
Bilo je ob sedmih zvečer. Na vrtu se je	polagoma	stemnilo in natakarice so prižigale svetilke	A
že bilo, hitel je po stopnicah navzgor. In	polagoma	se je svetlilo, razločevale so se sive, prašne	A
Potegnil je za vrv in veliki zvon se je pričel	polagoma	zibati, tam zgoraj se je začulo hripavo škripanje	A
bílo kladivo ob bron, ali donelo je še zmerom,	polagoma	so se mirili valovi in so peli tiše.Nato je	A
daljne daljave, se je zazibal v zraku, padal je	polagoma,	izgubil se tja dol v tem�.Iz temè se je svetlikala	A
se smejale. Postelje so šumele, govorjenje je	polagoma	utihnilo, smejale so se pritajeno, sunkoma,	A
je najprej umaknil ter gledal napeto. Nato je	polagoma	iztegal vrat, odpiral kljun in oči so zadobile	A
nogo; videl je, da so mu res prinesli vode in	polagoma	se je umiril; samo časih je še malo poškilil	A
kljun, oboje hkrati, in nič ga ni bilo sram.	Polagoma	je spoznaval, bistril se mu je razum. Uvidel	A
V Prišla je zima,	polagoma	in nevidno, kakor starost: včeraj so bila lica	A
dosegljive glorije. Šepetanje je bilo zmerom tišje,	polagoma	so legale trepalnice na oči, ali srce je bdelo	A
bdela; ko je gledala po sobi, je razločevala	polagoma	bele postelje, razločevala je tudi glave, ki	A
nikoli izprevržena. Tako se je zgodilo čisto	polagoma	in ponevedoma, brez sunka in brez udarca, da	A
polje, pod jasnejše nebo, v svetlobo in srečo!	Polagoma	so se umikala pusta predmestja, ošabna, visoka	A
Pred nekaterimi leti je imel še dela, ali	polagoma	je šlo navzdol.Domislil se je prepozno, da bi	A
obrazom, ter je odprl okence. Izplačeval je	polagoma,	premišljeno; s slovesno kretnjo in trdo, kot	A
naokoli; če je gledala na visoko hišo, se je hiša	polagoma	nagibala, nagibala, stresla se naposled ter	A
stvareh, ki čakajo v prihodnosti. Potem pa bi	polagoma	padale težke in trudne trepalnice, nekaj sladkega	A
razmišljanja prihajajo pred moje omračene očí	polagoma	in previdno tisti znameniti dogodki, ki so se	A
razsojevanja... Takrat zaškripljejo duri, odpirajo se	polagoma	in nalahko. Šviligoj vzdigne glavo.	A
svojem življenju še ni slišal kaj enakega.	Polagoma	je zlezel v dve gubé in spanec ga je premagal	A
zaljubljene sence zaljubljeno plahost, vstajale so	polagoma,	zmerom bolj pogumne, izza debel, izza plota	A
Prihajale so mi na misel različne stvari in	polagoma	me je osvajala tiha otožnost.Začutil sem, da	A
poslopij, izza zelenega listja. Ej, - kako se	polagoma	dvigajo, kakó stopajo z mačjimi koraki vedno	A
belega jutra. Iz miru moje duše je vstajalo	polagoma	nekaj nejasnega; zdaj pa zdaj se je streslo	A
sredi te tišine in teh mirnih senc me je obšla	polagoma	neka tajnostna bojazen, - kakor bi me pričakovalo	A
roko ob mokro steno ter se plazil po prstih in	polagoma	bliže.Da bi stal kdo poleg mene z zaprtimi očmi	A
spominjal nanjo. Zdelo se mu je, da ga ostavlja	polagoma	vse, kar je njegovega, da izgublja svojo voljo	A
za odejo s svojo tenko, belo roko in počasi,	polagoma,	oprezno, obzirno, natihoma je odgrinjala Jarebov	A
duhu!“ Polonij je bil zmerom bolj začuden:	polagoma,	ob natančnem in mirnem razlaganju Ofelije, se	A
iznad hribov in holmov gosta senca; da vstaja	polagoma,	počasi, zmerom višje ter pije zvezde. ”Ali	A
zamahu ob tla. Mačica je obležala; tiho in	polagoma,	kakor umirajoča muha, je krčila tenke noge,	A
je krčila tenke noge, nato jih je prav tako	polagoma	spet iztegnila; na belem smrčku se je prikazala	A
moja, kako te ljubim ... ljubim ... ljubim ...“ Toda	polagoma	je izpustil njene prstke in zapeklo ga je v	A
/ Obroč je bil odbit, in skrivnost se je	polagoma	jasnila na splošno radost in zadovoljnost.Adjunkt	A
narahlo, prav narahlo, nasmešek se je širil	polagoma,	že so vztrepetali brki. ”Zakaj ste povesili	A
ozri se, potrpi!“ sem premišljeval in že sem	polagoma,	počasi, oči pol zatisnjene, obračal glavo.Tako	A
v soncu sive in mračne. Ulica se je vzdigala	polagoma	višje in daleč je že bila Mařenka, ko se je	A
Roka, ki je držala vrvice tako spretno, je	polagoma	omahnila, spodobna obleka polišinelov je ogoljena	A
v senci nihče, če bi stal korak pred njim.	Polagoma	so se njegove oči privadile temi in vrt se mu	A
dejanje v trdno določeno rubriko zakonitosti... Toda	polagoma	prileze pišče iz skrivnostnega jajca.Iz svetih	A
bila v vsem tem času nekaj, kar ju je pričelo	polagoma	vznemirjati...Prišla sta na samoten prostor in	A
vasjo, križ nad odprtim grobom. Zazibal se je,	polagoma	se je pogrezal in je utonil v svetlobi, ki je	A
ki je bilo obšlo Mateja, se je izpremenilo	polagoma	v stud.En sam trenotek -- toda Mate je zapazil	A
Sprednji prostori so bili odmenjeni za gospodo.	Polagoma	so prihajale ženske v kričečih oblekah, s perjem	A
pokazali so se najprej čevlji učiteljevi, nato	polagoma	vsa tanka oseba v preohlapni, povaljani obleki	A
oluzatisnjenim očesom mu je pogledal učitelj v obraz.	Polagoma	so se mu ustnice širile in naposled se je zasmejal	A
sladko omahnile na kolena. Pot se je bila	polagoma	razširila v razbrazdano in prašno cesto, ki	A
vrata. Tedaj je bilo komedije konec; pesem je	polagoma	umolknila ... tišina, sneg in mraz; ulica je spet	A
namigavali. Pavli so gorela lica in razumevala je	polagoma.	Bergarica se je naslanjala na Marna z vsem telesom	A
stegnu citrarice, ki je rdela in se nasmihala.	Polagoma,	oprezno, je položil frizêr roko na Pavlino koleno	A
Pavle jih ni slišal nihče, ali tudi zanjo so	polagoma	umirali.Kmalu ji je odela teló tista vročina	A
drugimi, ki so prihajali od zunaj, bogve odkod.	Polagoma	je klonila glavo, roké in noge so ji omahovale	A
so ugledali bojarji imenitniki, beseda jim je	polagoma	ugasnila na ustnih in lotil se jih je nevzdržen	A
da se je zatopil v globoke sanje in izgubljal	polagoma	upanje na resnično izvršitev svojih željâ.To	A
ti že veš zakaj!“ -- Prišlo je nad nas tiho,	polagoma,	po prstih, kakor tat, ki se plazi po temni veži	A
hrepenenju... In ustnice so se spet nasmehnile,	polagoma	so padale trudne trepalnice.Toplo in prijetno	A
prevzela, da se je visoko drevje krog jase pričelo	polagoma	in v vrstah zibati in zadobilo je čudne, pošastne	A
Ti si me naučil!“ In ko je govoril, sem se	polagoma	privadil njegovemu spodobnemu glasu in nisem	A
tvoje trpljenje; nekateri so ga premagali ter so	polagoma,	z vdanostjo in tihim obžalovanjem slekli svoj	A
in kdaj da je umrl?“ Dragi moji, to vse pride	polagoma	na vrsto, samo malo potrpljenja!Mihov obraz	A
zakurjeni izbi in sva strmela molčé proti oknu.	Polagoma	se je zmračilo, da nisva več razločevala snežink	A
Sram me je bilo drugo jutro in še par tednov.	Polagoma	je bilo sramu zmerom manj, povabilo pa se je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani