Pred župno cerkvijo so se zbirali pražnje oblečeni ljudje, moški na eni strani, ženske na drugi, posebej možje in mladeniči in dečki in nasproti žene in dekleta in deklice, tu praznična zbranost, tam ponosna samozavest ali radovedno, neučakljivo, nezavedno veselje. Skozi cerkvena vrata je pomolelo veliko bandero, škrlat in zlato, ki so ga nosili trije fantje na treh drogovih in ga vzdignili in postavili pokonci pred cerkvijo, da je zavihralo v pomladni sapi. S svetlimi očmi so gledili dečki bandero in mladeniče in požirali sline, in vsak si je tiho želel, da bi bil tudi tako velik in močan in nosil veliko bandero.