Ona se je branila in ihtela, in Ivan jo je začel pogovarjati, miriti, prositi odpuščanja; trmasto se ga je otresala. Ko pa jo je hotel skrušen in obupan pustiti samo, se je sklonila pokonci, si obrisala oči in mu začela očitati brezsrčno ravnanje, ki se ne ozira na njen trud, njeno prizadevanje, kako bi ugodila njemu. Za koga pa se oblači ona v prvi vrsti tako lepo, če ne zanj?