Videti je bilo, kakor da nemo opazuje, kako zaton počasi odnaša svetlobo, a on je vedel, da ne vidi zatona, kakor ni snoči videla mesečine, ko je prav tako kakor zdaj ležala vznak na zidku. »Ti verjameš, da se bo človek prebudil,« je čez čas rekla počasi, kakor da bi se bala izgubiti nit svojega ugovora. »A kaj misliš, da imajo delavci v tistih državah, kjer ni več kapitalistov, čas, da se prebujajo, ko pa morajo delati in delati in ne morejo niti stavkati, kaj šele, da bi se uprli?«