pismo (801-900)

ne boste usilili. Meni ga boste laže, ki imam	pismo	za vas.« »Od grofa?«	A
Kako pa to veste?« je vprašal začudeno župan. »	Pismo	nosim zanj že dolga leta.« »Pa ne veste, kje	A
»Brevir!« je odvrnil nemirno župnik. »In	pismo	v njem!« je dodal.Po nekaj korakih je obstal	A
je gledal risbe in vprašal: »Ali je to tvoje	pismo?	« »Scripsi quod scripsi,« je odvrnil smešno slovesn	A
pisma, ki je bilo v brevirju. Pa je bilo tisto	pismo,	ki ga je pisala Lucijina mati očetu svojega	A
»To je tvoja nedolžnost!« Izvlekel je	pismo	in bral: »Moj birič, ki se je skril v župnišču	A
jaz moram z vami.« Povedal je sestri Neži za	pismo,	ki ga je ponoči napisal; naj ga izroči Luciji	A
pošteno, in ko bo dorasla in bo razumela, ji dajte	pismo,	ki sem ga priložila.Njenemu očetu je bilo pisano	A
nič več, nič več ... Kandida.« Župnik je zganil	pismo	in ga shranil.S trudnim telesom je šel v svojo	A
v svojo spalnico. In glej, na mizici je bilo	pismo,	ki ga je bil napisal Luciji.Ni ga brala.	A
na oknu. Potem je segel pod vzglavje, otipal	pismo	in ga razgrnil.Ni bila njena pisava, ni bil	A
bolečina se mu je utrgala ob srcu. Lovil je sapo;	pismo	mu je zdrknilo iz rok.Ko se je oddahnil, ga	A
je izginil iz Tolmina. Včeraj pa sem prejel	pismo	od njega, da je v Čedadu.Ali bi hoteli brati	A
list; v lice mu je dahnila živejša rdečica. »	Pismo	govori o neki Luciji ‒« Župnik je zbledel.List	A
sebe pijan, ker je vedel, kam mu je nasloviti	pismo.	Tako je pisal: »Ali pa kaj misliš, Lucija, kaj	A
zapreti. Naslednji dan je prejel Foramitijevo	pismo,	ki mu je naznanjal, da bo odpotoval.V izbranem	A
župnika Golje. Pozvonil je biriču, naj nese	pismo	Foramitiju. Obenem naj mu pelje klateža Locatellija	A
Grofu se je višji diakon zahvalil za klateža in	pismo;	sporočil je obenem, da je odredil po tolminskem	A
ga je ponoči prinesla Tinca. Staro, orumenelo	pismo	je padlo iz knjige.Zucco ga je pobral in prebral	A
prerezal jermen. Nato je spravil kos usnja, pobral	pismo	in brevir in bežal iz celice.Zunaj si je potegnil	A
V svoji spalnici je našel župnik Lucijino	pismo:	»Stric, odpustite!Stric, zelo sem Vas ljubila	A
Duhovni mora seči sam po knjigi, da razvozla	pismo	v okrajšavah: »Tali modo cognoscetis	A
človeške lastnosti pa še iz dobre vere, da cesarsko	pismo	drži za vse čase po vsej besedi in obljubi,	A
Tolmincev. V dobri veri, zanašajoč se na cesarsko	pismo,	so se tedaj l. 1627 tlačani očitno uprli in	A
na Kneži so mu seveda pobrali cesarski.« »Pa	pismo	s pravico?« je vprašal Munih. »Pravice?	A
Prepisane so. Veljajo pa, dokler se prvo	pismo	ne zgubi.« »Povej že, ali ga Golja še ima?«	A
le ne poznajo in tudi vedo ne prav. Kdo ima	pismo,	vesta pravzaprav še med nami le dva, tisti,	A
podpisal in pečat pritisnil. Tu stoji, da velja	pismo	Tolmincem za vse večne čase in da so prosti	A
bo. Lahko spremisliš pa tudi, kako bôde tako	pismo	Tolminske. Nemškorutarji pa Sedlani so tudi	A
bajti v Tolminu so ga že ustavili biriči, mu	pismo	vzeli, ga osuvali pa pretepli in po tleh valjali	A
ponižnosti predložiti to naše močno nevredno	pismo,	k temu nas silita najhujša potreba in pa periculum	A
pognal konja. Potem se je zadrževal in dejal: »	Pismo	pride v arhiv.« »Seveda, gospod grof.«	A
kako ste izvedeli za to tožbo? Zdi se mi, da je	pismo	izvirno.« »Izvirno,« je pritrdil sodnik.	A
stran 302 . / proti dacarju Bandelu. Podpisal je	pismo	in pečatil.Dal ga je Formentiniju, naj ga nese	A
Veličanstva z dne 22. aprila kot odgovor na naše	pismo	z dne 17. aprila, ko smo sporočili, da ni treba	A
pa vprašaj po sestri Klementini in ji izroči	pismo,	ki sem ti ga dal.Si razumela?«	A
je odkrila, ko je bral protestantovsko sveto	pismo,	in je po svoje povedal: »Pod božjo mislijo smo	A
Janez, kakor da ne govorita o sebi. »Za tisto	pismo	so pojali fanta, da je skoraj iz uma prišel	A
ga skrije.« »In dekle res skrije klobuk pa	pismo	v njem ...«	A
« »In nato pravdač	pismo	dobi ... « »Defacis ...«	A
pomemben del svoje bale tudi sto let staro Sveto	pismo.	Kadar so imeli kaj časa, so radi pogledali vanj	A
tem, da so tedaj mati vzeli s poličke Sveto	pismo	ter nam na glas prebrali iz njega nekaj vrstic	A
k sebi prtiček, na kateri je bilo tudi Sveto	pismo,	da sem prejel pravi božji blagoslov od zgoraj	A
k sebi, da sem najprej dobil na glavo Sveto	pismo,	zatem pa še lončeno vazo, v katero so mati dajali	A
dosegle prtiček na polici. »Samo da se Sveto	pismo	ni raztrgalo...« so se sklonili h knjigi, jo poljubili	A
dolgo dolgo sem bil prepričan, da je Sveto	pismo	kar samo skočilo s police na mojo glavo, da	A
delal - sem dobil od gospoda Jurija Zavašnika	pismo,	v katerem so stale tudi tele besede:	A
sprejeli tudi sredi leta v semenišče...« Prebral sem	pismo	še enkrat in še enkrat.Nad glavo je obvisel	A
resnici v ozadju, sem še tistega dne napisal domov	pismo,	naj mi pošljejo denar, da se bom lahko vrnil	A
Sošolcu Tonetu sem takoj po božiču napisal kratko	pismo:	»Dragi Tone, nimaš prav!	A
smrti sem sedel k pisalni mizi in napisal škofu	pismo.	Težko mi je šlo od rok, pa vendarle sem prošnjo	A
Slovenskemu planinskemu društvu dramatično	pismo:	»Aljažev dom v Vratih je razdejan!	A
jugoslovanski kralj. Takoj sem napisal navdušeno	pismo	javnosti: »Višji faktorji v Sloveniji	A
Tiho! Ti vojaki imajo zase posebno zlatopečatno	pismo,	katero jim dopušča celó kletev zaradi vojaške	A
Z njo sem prejel še drugo debelo zapečateno	pismo	iz nadškofijske pisarne.Ko odtrgam pečat in	A
sodbe zgolj na svoje knjige, bodisi na Sveto	pismo,	bodisi na spise blaženega Antona od Kala.Ker	A
se je tedaj prikazalo pred pogledom zamazano	pismo	in njega velike črke, ki so bile videti kakor	A
omožena na Jelovem brdu, visoko v gričih, in	pismo	mi je pisal njen sin Boštjan Presečnik, ki je	A
Dolgo je zrl predse. »Morda mi napišeš	pismo	za sodnijo, da bi potem človek tisto sam nesel	A
mi sporočili, da je pustil gospod Jakob zame	pismo	in da ni mogel čakati, ker se mu je radi sobote	A
Katinka. V gostilni pri Fortunovih sem dobil	pismo,	katero so mi pisali iz Ljubljane ter me opozarjali	A
»Nič!« »	Pismo	mi je prinesel gospod Jakob.« »Nič!	A
snidemo dan po Vernih dušah v Loki, da bomo delali	pismo	pri notarju, in dostavilo se je, da morata o	A
ker nisem hotel sitnosti delati, ko smo v Loki	pismo	delali. Ko je bilo vse v redu napravljeno	A
»Mlačanovo sem kupil. Danes smo v Loki	pismo	delali.Tudi Danijel je bil tam.	A
tej priliki sem ga prvič videl, kar smo delali	pismo	v Loki - »alo, kdaj pa si prišel iz Amerike	A
bratu in jako čislanemu tastu v Neapelj posebno	pismo,	v katerem je poudarjal, da bi se združeni vladarji	A
preostajalo drugega nego priti, ker se mu je	pismo	pisalo pod geslom: hočeš ali nočeš, priti moraš	A
Francu je pisal v tem oziru obširno beraško	pismo,	nakar mu je le ta nakazal 1000 cekinov.Isto	A
Skoraj bi bila pozabila! Pošta je prinesla neko	pismo	zate, Thurn!« Kadar se je radovljiška grofinja	A
nihče ne briga več zame!« Prinesla mu je takoj	pismo,	sedla na svoje mesto ter se zopet pečala z ročnim	A
pečala z ročnim svojim delom. Grof je vzel	pismo,	pretrgal zavitek ter pričel čitati.Ves čas ga	A
Venceslav je prečital počasi in glasno tole	pismo:	»Dragi in ljubi mi grof Thurn! Kako so izginila	A
grofa Thur . / . / stran 197 . / na na materino	pismo.	Ko je dospel v Ljubljano, mladi grofič ni imel	A
»Vam je pisal, eminenca?« »Lastnoročno	pismo!	« »Dobro!	A
svoje telo in ko sta jo, kakor pripoveduje sveto	pismo,	opazovala nečista dva starca.Tako se ji je svetilo	A
Drmoto. Tudi so pri kardinalu Spini našli	pismo,	s katerim se je hišna poslovila pri njem.Menda	A
izključiti iz deželanov ter mu vzeti deželansko	pismo?	Gospod deželni oskrbnik:	A
gospodov in deželanov, naj se mu odvzame deželansko	pismo	in naj se večni ‘statutum’; zaradi tega ‘pro	A
iz deželanstva ter se mu odvzame deželansko	pismo;	za vse večne čase se daje statutum, da se imajo	A
za gorami delal dan. Za seboj pa sem pustil	pismo,	v katerem je bilo povedano vse, vse z mrtvimi	A
preiskavati očetovo zapuščino. Razvnelo ga je	pismo,	ki se je z zavitkom drugih listin v tej zapuščini	A
v pisarno pri oskrbniku. Tu se je napravilo	pismo,	kratko in površno, katero sta grof in Bogomir	A
je odpovedal grof Anton iz Soteske ter poslal	pismo,	da ne pride, ker je kneginja zbolela.Tudi je	A
. / stran 240 . / TRIINDVAJSETO POGLAVJE	Pismo	(Bogomir Lesovéj prijatelju Ivanu K.) Umrlo	A
prebrala, in z glasom, kakor da bi brala vsakdanje	pismo	ali pa račun svojega oskrbnika.Končavši pa je	A
nadaljuje: »Bil je v istini nedolžen, kakor to	pismo	priča.V pozni noči in malo trenutkov pred samomorom	A
jasnost med seboj! Po naključbi sem dobila v roke	pismo	grofinje, tvoje matere, ter iz njega uganila	A
sprejela njegovega obiska. Došlo mi je prijazno	pismo,	da se je maša že oznanila po vaseh in da se	A
je zopet zaprla. Tedaj je zapazila pričeto	pismo	na mizi.Takoj se je obrnila, ker je povsem nespodobn	A
hotela, da ji je hudo dejala zavest, da je to	pismo	morda namenjeno - ženski.Ali vendar je bilo	A
Pobiram sicer za Mekinje in gospa mati mi je dala	pismo	z velikim pečatom. Ali nikdo nič ne da.	A
oglasil! . / . / stran 71 . / Poslati mi je dal	pismo,	v katerem je bilo zapisano, da so cesarski pri	A
njegovi mali sobici. Pred njim je ležalo sveto	pismo,	ker druge tako velike in debele knjige ni na	A
a danes so se mi odprle oči! Koj jutri pišem	pismo	v Ljubljano, da škofija ukrene, kar se ji vidi	A
se je odrezal ta in izvlekel iz žepa debelo	pismo	ter ga položil predse na mizo.»Po Ogrskem sekamo	A
mi piše prijatelj Markovič iz Ljubljane dolgo	pismo	in v tem pismu mi naznanja, da je bilo naše	A
121 . / Mladi zlatar Frueberger mi je spisal	pismo,	s katerim me je priporočil svojemu stricu, ki	A
V roki je nosil veliko in debelo zapečateno	pismo.	To pismo je položil na mizo, rekoč: »Od presvetlega	A
nosil veliko in debelo zapečateno pismo. To	pismo	je položil na mizo, rekoč: »Od presvetlega in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani