pismo (301-400)

so poslali pome, sam prvi odbornik je napisal	pismo:	‚Pridite, gospod Bumbaš, takoj pridite!Vse je	A
rekel, niti ko sem zidal. Včeraj pa je prišlo	pismo!	odpre miznico.Včeraj pa je prišlo pismo!	A
pismo! odpre miznico. Včeraj pa je prišlo	pismo!	ponovi in vzame iz miznice belo kuverto. Halgato	A
izbezam iz tiste božje luknje! potem položi	pismo	nazaj v miznico in vzame iz nje pištolo. Ko	A
slišal. Če je vaša draga volja, dajte mi tedaj	pismo,	ki bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko	A
zakaj cesarja se vendar vsak boji. Kadar je bilo	pismo	narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu:	A
poravnal sam brez tebe. Ná mošnjo; tu je pa še	pismo.	Saj nocoj tako še ne pojdeš iz grada, če le misliš	A
»Ho, ho! Mrtoláz ve tudi sveto	pismo!	« Oni odgovori:	A
tudi zgodilo. Pa mi je bil tudi naredil tako	pismo,	v katerem vse le‐to stoji od kraja do konca	A
nekdaj s plesom slavíli bogove? Nam li sveto	pismo	ne pripoveduje, kako je celo kralj David poskakoval	A
Doktor Pipec. Ako	pismo	govori, da brez čuda ne spade vrabec s strehe	A
to vam je znano, dragi moji, kaj govori sveto	pismo,	da volu, kadar vrší žito, ne zavezuj gobca,	A
svetila krepkemu fantu, sedečemu in pišočemu	pismo.	»Kdo si ti?« je osorno vprašal Vilar.	A
prinesla na inženirja naslovljeno, zapečateno	pismo,	rezervatnega značaja, kakor je stalo napisano	A
Trkulja pel o nekem kralju, ki je pisal ‚knjigo’ (	pismo)	in jo poslal nekemu junaku ‚na koleno’.Nameraval	A
se je začudil Vilar, ki bi bil rajši prejel	pismo	od koga drugega.»A kje je?	A
»Nič ni rekel. Naročil mi je, naj oddam	pismo,	in je šel.« »Kam?« »Bog ve.	A
potolažil. Pričel je zopet odgonetati začarano	pismo.	Odkril je ogovor in pozdrav.	A
najeto sobo, mu je izročila sobarica zapečateno	pismo.	»Gospoda pl. Merks in Mik sta vas opoldne iskala	A
vas opoldne iskala in mi velela vam oddati to	pismo.	« 𠆪ha, na dogovor sta prišla.	A
Kako se jim mudi!’ si je mislil, odpirajoč	pismo.	Na listu je stalo kratko obvestilo, da želita	A
je površnik na kljuko, vzel iz njega drobno	pismo	ter zavihtel z njim po zraku, rekoč: »Glej,	A
hišo, živa, dvonoga,« je pojasnil soprog. Vrteč	pismo	v roki, je sedel za mizo.»Ti ne uganeš, ko bi	A
Hren je malical, gospa je čitala Vilarjevo	pismo.	Iz druge sobe se je slišalo otroško rajanje.	A
tako nenadoma. Še enkrat sta skupno čitala	pismo	izpod Konj-planine.Hrenu je sijal obraz, njegovi	A
nam pa morejo! Drugo jutro je dal na pošto	pismo,	naslovljeno na Bajićevo mater.Vsebina se je	A
uradnim zasledovanjem. Tako se je zamaknil v	pismo,	da ni nič slišal, o čem se pomenkujeta onadva	A
Tedaj je Bobojedac izvlekel izza srajce še eno	pismo.	»I to je pisala bela roka.«	A
novo domovino. Solznih oči gleda Danica v moje	pismo.	Koder bo hodila, v srcu Vas bo nosila kakor mati	A
- Drugi dan na vse zgodaj sem dobil tole	pismo:	»Ljubi moj sin Janez!	A
ali še žive?« »Oj, še ni dolgo, kar sem dobil	pismo	od doma!« »Ali so zdravi?«	A
za kolero. Prišedši v bolnico je oddal uro in	pismo	svoji ženi, kar je potrjeno na obratni strani	A
kapetanovim ukazom, naj pride ta in ta po priporočeno	pismo	ali denarno pošiljatev.Bognedaj, da bi kdo razžalil	A
sem ti prinesel papirja. Sedi sem in napiši mi	pismo.	Pravijo, da ti umeš bolje sukati pero kot tisti	A
bi škrtal z ostrogo.« Proti večeru sva nesla	pismo	v mesto.Honorar ni izostal.	A
budalosti, da nisem mogel verjeti, da pride	pismo	od mojega sina.«Z nervozno naglostjo je poiskal	A
Na, prijatelj, preberi, kaj stoji tam pisano!	Pismo	je od sina, katerega ti zagovarjaš.« Meni ta	A
čitati?« me je vprašal Damjanov oče, moleč mi	pismo	črez mizo. »Kolikor toliko umem,« sem odgovoril	A
umetnosti! Obotavljaje se, sem stopil k mizi, vzel	pismo	ter se sklonil k leščerbi.Slabo je brlela luč	A
mož cesarski, vi ste menda brljavi. Meni je	pismo	trikrat prebral naš organist in tisto se ni	A
moje oči so otemnele od konjskega prahu. To	pismo	je tako pomasljeno, da bi lahko drkal po njem	A
potegnila Marica za svojega prijatelja. »To	pismo	mu je sestavil kdo, ki ne pozna ne vas, ne Tonetovega	A
tisti, ki mi je z oslom in hudičem izsilil ono	pismo	in je kriv teh batin, lepo mirno na straži,	A
spregledati. Tudi lahko uganem, kako je nastalo to	pismo.	Moj sin je potožil svojemu prijatelju svoje gorje	A
izvlekel list, povrnil se na prag ter mi molil	pismo,	rekoč: »To dajte mojemu sinu nazaj!Čemu to nosim	A
štremljasti vrnil v Butale in je imel na veliki poli	pismo	in pečat, da se je resnično tri leta učil kovaštva	A
debelost ... * Šel sem na kolodvor, da oddam	pismo	na prejšnjo kuharico Jero, kako ji je z zdravjem	A
skuham v mehko? Došlo pa je od šefa priporočeno	pismo:	Ako me ne bo pri tej priči v pisarno in ako	A
ga je obliznil, tri štiri zalepil, potem je	pismo	izročil meni: »Ti si duševni delavec, nimaš	A
zabavljajo ljudje, da se nič ne zgodi.« Prevzel sem	pismo	in ga naslednje jutro navsezgodaj oddal.Storil	A
v Kosezah, in je zlasti bil voljan narediti	pismo	tako, da bo žena za njim dedič.Preudarjala sta	A
njim mahala: »Kdor ne verjame: evo, moje krstno	pismo!	« Smuk se je nehal režati.	A
Hardun! ‒	Pismo	je plačano, poroka je plačana, procenti tudi	A
poroka je plačana, procenti tudi. ‒ Pa da je	pismo	neveljavno, kaj?« Nad Rabuzo je prišlo tačas	A
In je utemeljil to izjavo. »	Pismo	je veljavno, poročni spisek tudi in procentov	A
bankovcev. Pa je našla krstni list in ženitno	pismo	in sodni spisek ‒ davčne pobotnice, oglasilne	A
ravno prvega maja je bilo, prejel je Vlado	pismo,	v katerem je »Domači petelin« lastnoročno in	A
To si naj zapomni! ODPRTO	PISMO	SLAVNI GLEDALIŠKI INTENDANCI Ker se pečajo	A
meseci od volitev, pa dobi župan muhoborski	pismo	državnega poslanca: vsa stvar je že v tiru,	A
bilo sklenjeno. Drugo jutro je prejel župan	pismo	brez podpisa: »Jaz, tvoj prijatelj, te pozdravljam	A
visokošolec, se je pripravljal na odhod. Le na	pismo	prijatelja je še čakal zaradi stanovanja, potem	A
kar ti lahko naravnost povem v lice! ‒ Kje so	pismo	skovali, ni težko uganiti. Le dokaza nimaš,	A
jih primeš.« »Ali tudi ti misliš tako, da sta	pismo	in kravjak iz istega vira?« »Kako pa drugače	A
»Velikonočne počitnice.	Pismo	prijatelju« ‒ je bral Milan z listka in si brisal	A
je stala pri oknu in pisala na nizki polici	pismo.	O, zavzel bi se vsakdo, s kakšno gospodo si je	A
vse do zadnjega vinarja dal, ko bi dobil tako	pismo.	O, Marjanica je znala pisati!	A
bilo doma, ko je potrkal pismonoša in prinesel	pismo	za Pirčevo.Bilo je od sestre na Dolenjskem.	A
ni. Toda z nekom bi vendar še rada preudarila	pismo,	preveč ji je nejasno.Ali je Tonček še pri teti	A
ali ste že kaj zvedeli zastran svojega Milana?	Pismo	sem dobila, tako me skrbi ... « Jerajeva je povabila	A
sobo in jo posadila na zofo. Pričela je brati	pismo.	Pa je bila tudi razburjena in raztresena, kajti	A
gospa sama umivala? Jerajeva je gledala v	pismo	in majala z glavo.»Potemtakem ne hodijo vsi	A
mož najprej naje, potem šele mu je pokazala	pismo.	Prebral ga je, obrnil ga na vse plati in strogo	A
pomenka z gospodinjo in je moral potem še pisati	pismo	in ga vreči v nabiralnik.Pismo pa je bilo naslovljen	A
potem še pisati pismo in ga vreči v nabiralnik.	Pismo	pa je bilo naslovljeno na zeta Jeraja in je	A
vrhu. Spodaj je bila skladanica knjig, sveto	pismo	in druge knjige bogoslovne vsebine in šolska	A
je mudilo, niso utegnili čakati. Na mizi leži	pismo,	rekli so, da ga berite!« »Tako, tako?« je rekel	A
»Tako, tako?« je rekel Pirc. Vzel je	pismo,	sedel na posteljo in ga pričel brati počasi	A
da je Peter komaj komaj premagoval smeh.	Pismo	je bilo od tete Mice in je bilo takole: »Ljuba	A
praznote? In ko ji je slednjič razodelo prvo	pismo	sestre Mice vse gorje mlade zbegane duše, ki	A
Kaj naj storim?« Dal je	pismo	in Jeraj je bral: »Ljubi mož! S Tončkom je	A
te pozdravlja tvoja žena.« Jeraj je prebral	pismo	in ni vedel, kaj naj reče.Saj se je precej prileglo	A
ki ne dajeta hčeri potuhe! Prejemši tastovo	pismo	je bil odkritosrčno odpisal, kako in kaj.Od	A
materino radost. Pa prinese nekega jutra pismonoša	pismo.	Pisma je Kocmurjeva redkokdaj prejemala ‒ slutila	A
slutila je: nič ne bo dobrega. Pogledala je	pismo,	že je spoznala pisavo, moževa je bila, in pismo	A
pismo, že je spoznala pisavo, moževa je bila, in	pismo	z Reke.Ustrašila se ga je: kake bridkosti jo	A
pa zelo mudi. Kocmurjeva je premišljevala to	pismo.	Zdaj ko so ji bile bridke skušnje zadnjega časa	A
branila hčerki, ki je prišla v sobo, da je vzela	pismo	in ga prebrala. Mici je brala in brala še enkrat	A
videla, kako si prežala na pismonošo, če ima kako	pismo	zate.Nič se ne boj!	A
pričakujejo, res, res! Ne šalim se ‒ smo dobili	pismo	z Reke.« Kocmurjeva je sklenila roke ‒ kaj bo	A
vprašajo, na kakšnem glasu je ta Mici, ki so njeno	pismo	našli pri Kocmurju, in, ali je morebiti tudi	A
prišlo po preteku dveh mesecev prvo Stankovo	pismo	iz hiše pokore.Pisal je takole: »Ljuba mati	A
Pisal je takole: »Ljuba mati! Ko vam to	pismo	pišem, si bridke solze brišem in vas kleče prosim	A
prijaznemu gospodu nadstražniku. Prebral je	pismo.	»Da ga bo trma minila,« je rekel, »in da ga nauče	A
tujine. Čez mesec dni je že prišlo prvo njegovo	pismo.	Ni se mogel prehvaliti, kako se mu godi dobro	A
modnih podobah 11 Neparlamentarni izrazi 16	Pismo	v primorje 21 Šeherezada 26 Intervencija 33	A
krizah in cvetličnih dneh 38 Živi šah 43 Zadnje	pismo	47 Pobje učenosti 52 Nove smernice 57 K današnji	A
143 Najlepša Ljubljančanka 148 »Revije« 153	Pismo	o tomboli in šipi v trebuhu, o grlici in konkurzih	A
napravi v svoj robec ‒ moj je v perilu ‒ da na	pismo	ne pozabim.Pisma res nisem pozabil, ne morem	A
in Leonardo in Lenin in Tarzan in jaz in moje	pismo!	Vsi in vse: Edino Vi ste izvzeti, milostna, Vi	A
15. februarja 1925 ] . / . / stran 21 . /	Pismo	v primorje Milostna! Ali Vam sonce, brzi moj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani