nova beseda iz Slovenije
njegovo uho in rekla: »Nadaljuj!« On pa ni znal | naprej | in okoli njega so se nasmihali šolarčki in šolarke | A |
tudi papá so udarili po glavi. Stric pa kar | naprej | drsa in drsa, ko da sem jaz vrgla kamen.A ga | A |
»Samo sredi strahu živijo.« In zelo in kar | naprej | se je jokala, kakor takrat, kadar papá kolne | A |
sključen, ko da bi glava in stopali soglasno silili | naprej. | Po ulicah, ki tečejo proti Kanalu, težaki že | A |
namrdnil: »Kako italijanski?« In samogibno lista | naprej. | »V slovenskem moraš iskati.« | A |
142 . \/ 9 Počasi je drobil proti trgu, a | naprej | je vedel, da to pot ne bo šel k očetu.Samogibno | A |
»Nič, nič,« je rekel in se nasmehnil. In | naprej | je mirno ležal.Zdaj je bil miren zato, da jo | A |
a hitrost in naglica ga mrzlično poganjata | naprej, | da njegove oči nabirajo samó površinske vtise | A |
trakom papirja in mi takó omogočil, da se še | naprej | igram skrivalnice s svojo usodo.Vendar bi se | A |
pepel in koščice v loncih, meni pa se je kar | naprej | zdelo nerazumljivo, kakó more nekdo ob tako | A |
bi jih na naši planini ravno tako morali še | naprej | žgati.Imel je širok obraz, Albert, tak, ki z | A |
ki pa ne bodo nikdar vzklila. Igrali so kar | naprej, | brez prestanka. Tudi Pierre ob svoji violini | A |
zamešala. . /\ .. stran 79 . \/ Paul pa je kar | naprej | norel, čeprav je bilo nekoliko tudi razumljivo | A |
vozili in se začele dreti. Šofer pa je kar | naprej | trobil, ves nestrpen, ker smo čakali samó na | A |
nanj slamnjača in ga pokrije. Straže pa kar | naprej | udarjajo z bikovkami, brcajo in se zaletavajo | A |
onkraj vhoda, takó da je les naših bivališč kar | naprej | tožil zavoljo brnenja strojev, ob skoraj odmrlih | A |
palčkami ozkega prsnega koša. A bil je kar | naprej | dobre volje.Sedel je na gornjem ležišču, v sami | A |
snemajo, esesovci pa ustrelijo tiste, ki ne morejo | naprej. | Takó smo tekli do noči. | A |
smem iz tega ozračja v nobeno smer, ne nazaj ne | naprej. | Ta razloček razpoloženj in nagnjenj je prišel | A |
znašli vsi zbrani pri doktorju Blahi, ki je kar | naprej | seciral, Mladen pa, ki ni hotel gledati, je | A |
osemdeset bolnikov naenkrat. André se je kar | naprej | vical z njim, a kot zdravnik se mu je lahko | A |
kakor v napol kataleptičnem stanju bojeval | naprej | za snovi, ki jih ni imel.Mrak pa je zavoljo | A |
Tudi tisti hrbti so bili negotovi, sproženi | naprej | in nemirni, ker so imeli pred sabo prav takšno | A |
najvišji terasi in so priče. A so bili vendar kar | naprej | samó hrbti teles, ki so stali v pozoru.Nepremični | A |
on po zgledu nemške šole vzdignil glas, ko so | naprej | in naprej trdili, da so Avstrijci, vendar so | A |
zgledu nemške šole vzdignil glas, ko so naprej in | naprej | trdili, da so Avstrijci, vendar so se počasi | A |
zajtrk si bom potihoma vzel iz torbice. Ti pa kar | naprej | drnjohaj, grdoba grda.A? | A |
je premaknila, kleče se je podrsala po podu | naprej, | spet je bila vsa povezana s skrivnostjo nereda | A |
Petnajst let, odkar ni več Cirila? A ona pere | naprej | in čisti stanovanje in povezne stolice na mizo | A |
praviš, da je bil?« Vzdignila je glavo, a | naprej | drgne pod; presenečena ga opazuje. »Ciril?« | A |
čisti. Vse gospodinje čistijo stanovanja, kar | naprej | perejo posodo in postavljajo stolice na mizo | A |
in parkete. In tudi peki pečejo svoj kruh | naprej, | mesijo in pečejo. »Pustila bi pod,« je rekel | A |
»Bom,« je rekel Maks. A | naprej | stoji. Sergente je pritisnil na ročnik in ga | A |
»Približno pol ene bo.« A jetnik je | naprej | molčal.Samo trepalnice so se enkrat, dvakrat | A |
klobčič, ki se premetava, pada, in se spet zavali | naprej | kot kepa razglašenih čivkanj. Maks je zaploskal | A |
in če ti ni zadosti do Postojne, odkorakaš | naprej! | In prekleto še zato, ker je ljudem, ki živimo | A |
tudi tisti hrbti so negotovi, hkrati sproženi | naprej | in hkrati nemirni, ker imajo pred sabo prav | A |
skrčenega čepenja in si zaželelo počitka. On pa je | naprej | sedel; lomil je s prsti lesene luskine borovemu | A |
so se telesa vrgla vznak in spet zavalovila | naprej. | Takó se zmeraj bolj vztrajno mečejo in obrazi | A |
hkrati sedé dremlje, takó je z glavo sklonjen | naprej. | Tedaj se od nekod spet vrača deklè in gre proti | A |
z rokami pred njegovo glavo, a mornar je kar | naprej | sklonjen.Samo zaradi žerjavice, ki se zasveti | A |
A ne maram tega. Pred vrati pa je bilo kar | naprej | zmeraj bolj razdraženo mijavkanje, takó da bo | A |
k stopničkam.« Postava v uniformi pa ta čas | naprej | in naprej vzdiguje iz luže na tleh dve suhi | A |
stopničkam.« Postava v uniformi pa ta čas naprej in | naprej | vzdiguje iz luže na tleh dve suhi veji in ju | A |
Kdo bi si bil mislil! Pridite vendar | naprej, | pridite v kuhinjo!Se je še spominjate, naše | A |
jo zmeraj boli grlo, je zmeraj hripava, kar | naprej | in naprej hripava.Ne, tako ne more iti, tako | A |
boli grlo, je zmeraj hripava, kar naprej in | naprej | hripava.Ne, tako ne more iti, tako ne bo šlo | A |
\/ »To je eno,« je rekel, še nekaj korakov | naprej | in se spet ustavil ter prekrižal roke na prsih | A |
»Haha!« Toda Luciana se ni ustavila, šla je | naprej | po cesti, medtem ko jo je on opazoval, kako | A |
na zidku, ona pa je šla nekaj korakov molce | naprej, | kakor otrok, ki si ga ujel na laži.Kar na lepem | A |
začne?« je vprašala otroke. A oni so se igrali | naprej, | neki deček pa je celó skomignil z rameni. »Pojdiva | A |
epomembnosti sposobno zagovarjati krvnika. On pa kar | naprej | besediči in je hvaležen otrokom, ker kličejo | A |
poslušal njenega odgovora, šel je in odkorakal | naprej, | kakor da gre iskat za ovinkom pomoč za nov razgovor | A |
napetem predpasniku v koraku in malce sključen | naprej | počival. Tedaj je nekaj zaropotalo v kuhinji | A |
svojim loncem,« je spravljivo rekel. A stal je | naprej | ob stolici, samo na pol se je obrnil, tako da | A |
pazljivo pogledal, potem pa molče spravljal | naprej. | »Listi so z gardskih nasadov, pomaranče pa so | A |
sta se nazadnje vzpela na kopno, sta se kar | naprej | smejala, mož s harmoniko pa je stopil gor in | A |
mater in tudi ona izpirala; ko se je sklonila | naprej | ter pomočila noga vico v vodi, se je zadaj pokazala | A |
Nikogar ni niti za trenutek pogledal in kar | naprej, | brez odmora je igral.Kakor da nikogar ničesar | A |
nisi?« je že skoraj mehko vprašal. Luciana je | naprej | molčala. »A pravzaprav niti in bila pravljica | A |
otresel s tremi besedami ter jo tiho mahnil | naprej. | Toda kmet ga je že zaslutil. | A |
je skoraj obstal, a vendar se je naglo pognal | naprej. | »Hej!« je priletel drugi sunek. | A |
zvok, to je vročina,« se je nasmehnil in stopil | naprej. | Spotaknil se je ob kamen in komaj ujel ravnotežje | A |
Ah, pustimo čudaka koščenega! Mahnimo jo | naprej, | da me ne dohiti s koso, če jo je že sklepal | A |
glavi. Zamahnil je s palico po zraku in stopil | naprej. | Kmalu se je znašel na robu precej širokega jarka | A |
je zažvižgal svojo angleško popevko in krenil | naprej. | Stezica je kmalu izginila v gozd. | A |
Dobre ste! Kar tako | naprej, | pa jih bomo prehiteli, krote hudičeve!Prej bomo | A |
živel, toda prišlo je tako, da moram... da moram | naprej... | Vzdignil je glavo in se zamaknil v širokopl | A |
Peter Majcen mu je požugal s palico in krenil | naprej. | Kmalu je bil med hišami, ki pa niso bile samo | A |
zveneče mrmralo svojo pesem brez besed... A pojdimo | naprej! | -Nad njivo je precejšnja polica. | A |
široko odprla vežna vrata in stopila na prag. | Naprej | ni mogla.Prekrižala je roke na prsih in se zamaknila | A |
Temnikarica ni odgovorila. Stopili so | naprej | in obstali dva koraka od praga. - Dober | A |
očesni votlini iz lobanje. - Ali si ne upa | naprej? | - je vprašala Temnikarica. - Saplater | A |
smrt. Vstopila je globoko upognjena, s čelado | naprej, | sredi izbe pa se je zravnala in se nezaupljivo | A |
obstala pri vratih. Trdno in naglo je stopila | naprej. | - Saplater! - je siknila nemška smrt | A |
rdečo streho, pa se je premislil in šel kar | naprej | ob potoku do črnega gozda, po gozdu do črnega | A |
- Tako. In zdaj | naprej! | - si je ukazal, toda njegov glas ni več zvenel | A |
sovražnik požiga in mori tudi o praznikih! | Naprej! | - si je ukazal. Zazibal se je, toda | A |
razmišljam, bi nas že zdavnaj vse pokončali! | Naprej! | Zazibal se je še bolj, toda noge so | A |
85 .. . \/ . / Ti greš | naprej, | v Robe, jaz pa -« Stavka ni končal, | A |
Temnikarja v usodnih trenutkih, priganjala ga je | naprej, | priganjala ga je k odločitvi, k dejanju, k bolu | A |
Peter Majcen je sedel na prag. »Kar | naprej! | Kar naprej!« je vabil starec skoraj ukazujoče | A |
»Kar naprej! Kar | naprej! | « je vabil starec skoraj ukazujoče in kazal v | A |
- Ne! Kar | naprej, | da me krote hudičeve ne prehitijo! Pognal | A |
nosite, stare kosti, dobro me nosite! Kar tako | naprej | pa jih bomo ugnali! Prigazil je že skoraj | A |
ubijem tudi vse tiste, ki so v Jami. In zdaj | naprej! | - si je ukazal. Pognal je vse svoje | A |
da je to že bila resnica!... - Miha, zdaj pa | naprej! | - je ukazal Martin. - Zakaj pa jaz prvi | A |
- Tako! - je odrezal Martin. - Zdaj pa | naprej | in nobene besede več! - Nobene besede | A |
je goreče oplazilo po stegnu, a se je pognal | naprej. | - Stojte! - je spet kriknil Martin in | A |
Pogladil je gladko javorjevo deblo in krenil | naprej, | a je takoj spet obstal.Zagledal je, da se med | A |
polnila z neko čudno grenkobo. »Prosim, kar | naprej, | « je rekel Peter Majcen. Rad bi se bil tudi nasmehnil | A |
poznal druge poti, se je razjezil in stopil | naprej. | Luč je bila na križišču. | A |
»Vse je končano!...« Noge so ga nesle | naprej. | Pri hlevski luči je obstal. | A |
rešil te žive pokore!« Anca pa je vreščala kar | naprej. | Trdila je, da jo hočejo zastrupiti, da bo poklicala | A |
zacvilila sta, oslinila skelečo rano in možato šla | naprej. | Cebnila sta se ob kamen in se še zmenila nista | A |
Potem pa vzamemo deklo!« In Jakob ni rinil | naprej. | Kakor je božja volja, si je mislil. | A |
položil na tla. Otrok pa je vstal in ga kar | naprej | vlekel za hlačnico.Žef se zdaj ni več zmenil | A |
poplačal dolgove, pognojil posestvo in delal | naprej. | To se mu bo vsekakor posrečilo. | A |
spet pobere, zvrtinči in s prahom vred odnese | naprej. | V zvoniku bije ura osem. | A |
zalije obraz. Naglo spet dvigne kramp se nagne | naprej | in kramp se zarije v mehko, presejano zemljo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |