naprej (101-200)

ne bi zmogla ... Če le ne bi šlo, bom pa še	naprej	mirno štela oblake belih listov, ki šuštijo	A
vendar z njim nikoli nisem znal ravnati. No,	naprej	... Zamaknil sem se globlje med drevesa in sprožil	A
vse in razumeti vse, za nazaj, za zdaj in za	naprej,	zase in za vse druge.(Se zasmeji skoraj navihano	A
dušek; kaj bo pa potem, ko boš res žejen? Neseš	naprej	in se ne grizeš več zaradi polnega nahrbtnika	A
... Nagnjeni	naprej,	kot da bi ves čas kaj iskali po tleh, se zaganjajo	A
Druga kitica so kolkarji. Kar	naprej	se grabijo zadaj za križ in dlan se sploh ne	A
in naši otroci in vnuki in pravnuki; za dolgo	naprej	gradimo mi, ki na stežaj odpiramo okna, čistimo	A
imamo vsak svoj čolnič in se v njem odrivamo	naprej,	v svet. Kupujemo knjige in slike.	A
imajo najrajši. Res nas . / . / stran 29 . / kar	naprej	vleče na pot, in vendar ...Kaj je veselje nad	A
iztegnjena, roke se same odrivajo iz ramena, in daleč	naprej;	mirno in enakomerno drseč puščam za seboj velike	A
Saj me bo Bog štrafal ... Sicer pa me že, kar	naprej	me štrafa, in prav mi je!...	A
se živci tako neusmiljeno igrajo z menoj. Kar	naprej	se oziram skozi okno, potem se zapičim v liso	A
nožem do čistega postrgal in ravnodušno jedel	naprej,	z glavo nekam vdano spuščeno nad krožnik, da	A
trešči v zid. Andrej ga spravi nazaj k mizi, a še	naprej	povzroča nekakšne ponavljajoče se šume, klenka	A
čakajte, ljubčki, vsi boste prišli za nama, to gre	naprej!	Nimate pojma, kako do pičice se vse ponovi .	A
se, kako kužek z Nje skoči na tla in bevska	naprej,	toda veselo; vmes renčé nekaj mehkega grabi	A
59 . / bodo tako dolgo, dokler se da misliti	naprej,	in na njih sem zgradil hišo zase in za svoje	A
kar ste nam dolžni in recite, ali naj delamo	naprej	ali naj nehamo.Tam doli je vse tako zmedeno	A
kakor se vam najbolje zdi. Če hočete delati	naprej,	- svobodno vam; delo krepí živce in ohranjuje	A
tetka, kako me ubijate ... Nekdo trka MARTA:	Naprej!	PETER BROŠ vstopi na desni pri glavnem vhodu	A
nekoliko kratkoviden, z naočniki, pride počasi	naprej:	Klanjam se, gospodična Nina! Maksu nekako	A
življenju“? ŽUPNIK vstane, iztegne roko: Od danes	naprej,	gospod Kantor, z lahko vestjó. KANTOR ne	A
vašega bratranca... KANTOR nestrpno, se skloni	naprej:	No?Kaj pa je bilo z njim?	A
In zdaj je treba samo hladne moči... le korak	naprej...	čisto brez strahu...Stari se zvija že dve leti	A
Krnca za roko, odideta. KANTOR napravi korak	naprej,	sede pri mizi v ozadju, nasloni glavo v dlan	A
FRANCKA se ozre nanj, gre k oknu. FRANC pride	naprej:	Kaj pa je s tabo, Francka?Čisto k nji: Že	A
sramežljiv, bojazljiv, omoraljen tiholazec. Jaz moram	naprej,	zatorej s poti, prijatelj! MAKS: Ne pojdete	A
zatorej s poti, prijatelj! MAKS: Ne pojdete	naprej,	ne za ped dalje.Ne preko trupel.	A
že od nekdaj ukvarjal s stvarmi, ki sem vedel	naprej,	da se mi izjalovijo.To je moja usoda, glejte	A
življenje veselo in prijetno, ko pojdemo lahko	naprej	in si napravimo veliko kraljestvo?Zdaj , Francka	A
nedelja in ne bodo nič kosili! Porine otroke	naprej,	otroci se je drže za krilo. KANTOR vzame	A
ubil? KANTOR stoji pri oknu, stopi korak	naprej,	odločno: Jaz sem ga ubil. SODNIK vstane	A
razpoloži po mizah in odide KANTOR: Le	naprej!	ŽUPNIK mu da roko: Kaj pa vi pravite o	A
- ubijajo duše in ubijajo telesa. Kdor hoče	naprej,	mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen	A
duše in ubijajo telesa. Kdor hoče naprej, mora	naprej,	mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je na	A
... Nespametno in strahopetno bi bilo, še	naprej	strmeti v prevaro! Ali- usmi	A
DIONIZOV GLAS izpod verande, ugaša v daljavi:	Naprej,	Vida, naprej! Do zvezd ... do zvezd! ...	A
izpod verande, ugaša v daljavi: Naprej, Vida,	naprej!	Do zvezd ... do zvezd! ...	A
nisem jim ne oče in ne jerob... Z močnim glasom:	Naprej!	Po vrsti!	A
Štacunar odide. PETER zakliče:	Naprej!	Po vrsti!	A
drugače ne bila sramota, kanalja? Zakliče:	Naprej,	po vrsti! ŠESTI PRIZOR	A
zapeljivosti, izvirek mnogih pravd in zdražb! -	Naprej,	po vrsti! CERKOVNIK pride plah, ostane med	A
pripeljala sta se mimo; Pavla se je nagnila	naprej	in se ozrla skozi okno; nató pa ga je Strnén	A
znamenje je tudi, da se skušajo maščevati že	naprej.	V Trobčevi kavarni je čital nekdó dražestno ironijo	A
se je s Pavlo takó, kakor bi si lahko vsakdo	naprej	mislil.Strnén se je je naveličal.	A
usliši ona Vaše prošnje, besedo svojo dajem Vam	naprej.	Nocoj napravim skromno gostovanje po šegi stari	A
iz ljubezni - ki si pogreznjen vanjo do ušes.	Naprej	tedaj, saj svetimo že dnevu! ROMEO Ni dan	A
Kaj hočete? DOJKA zunaj Pustite me	naprej,	pa vam povem: Julija me pošilja. LORENZO	A
veseljem kakor je žalost tvoja ob slovesu. - Dojka,	naprej;	pozdravi gospodično; reci, naj spravi brž vse	A
Kdo se je predrznil to tiskat -? KLANDER: Le	naprej.	SIRATKA: Prosim.	A
Saprabolt ‒. Pripovedujte	naprej.	KOKALJ Na primer.	A
Mir mi dajte. KOKALJ (sili še	naprej	v njo): No, no, no. PEPCA Samo dotaknite	A
KOKALJ Prav ta dva. Spet imeni že	naprej	vse povesta. Mladič ostane neizkušen, četudi	A
Pa vsi trezni. Kvečjemu, če je kdo še	naprej	kam kolovratil, se ga nasrkal in oslarije čvekal	A
Gospoda!	Naprej	‒ marš! RADO in ANDREJ (vihravo pridrvita	A
MENTEJ Skrbna oblast je pa dolžna zločin	naprej	zabraniti. Šele, če ji to ne uspe, skuša zločince	A
stran 67 . / Ta bi bila res lepa, da bi še	naprej	lahko druge ščipal. FRANCELJ Tako je ja, pa	A
Ne omahuj, vzdignjena desnica!	Naprej,	le tako je možno, da se mi duša omaščuje dosita	A
zagledavši, se počasi skloni pokonci in stopi korak	naprej,	s prstom kazaje: Ha, ha! Perun, ubij ga!	A
v našo rodovino prikrasti, da nečeš od danes	naprej	nobene zveze ž njo več, da je dozdanja zveza	A
Dovolj. Zdaj poslušaj enkrat: Od danes	naprej	je moj naslednik in mladi grof Celjski tvoj	A
kamen vrgel v vodo. Potopi se, voda pa gre	naprej...	Amerikanec.Ha, ha, take besede so za ženske	A
nama so šli ljudje. Počakajva, da odidejo	naprej.	Sem sedi, vidiš!	A
zelo vljudna, kakor vidite. Zdaj smo zadosti	naprej	pred društvom.Rekli ste, da je to vaša zadnja	A
razlegal je glas. In vas porazivši divjali	Naprej	svojo silno so pot, Zaklád pa težák zakopáli	A
dosegel, v tem sluti srečo in za njo hiti.	Naprej,	naprej kot v reki kaplja v silnejše vale se	A
v tem sluti srečo in za njo hiti. Naprej,	naprej	kot v reki kaplja v silnejše vale se potaplja	A
lepše se petje je v logih glasilo. Časi beže	naprej	in naprej ... Bilo je, kot bi nikdár ne bilo in	A
petje je v logih glasilo. Časi beže naprej in	naprej	... Bilo je, kot bi nikdár ne bilo in nikdár ne	A
zatirata z jadrno silo Človek strmi nazaj in	naprej	... Bilo je, kot bi nikdár ne bilo, in nikdár	A
tožil bo duh nad našo gomilo, tožil bo svetu	naprej	in naprej ... Bilo je, kot bi nikdár ne bilo,	A
duh nad našo gomilo, tožil bo svetu naprej in	naprej	... Bilo je, kot bi nikdár ne bilo, in nikdár	A
spomine vsaj na čase, ko v pomladi sva zeleni	naprej	strmela srečna in nazaj. Mladostnih lic sva	A
Kaj naj pojem? Naj mislim li	naprej,	nazaj? O srcu tvojem ali svojem, o mirnem ali	A
svojega srca! ... * . / . / stran 104 . / Le še	naprej	se me ogibajte, ne mislite, da sem zato užaljen	A
ogibajte, ne mislite, da sem zato užaljen! Le še	naprej	me z usti šibajte, samo da sem s telesom vam	A
Odklej te jaz poznam? Oh pojdi, pojdi le	naprej,	drugje poišči miren hram!« »Nikar, nikar se	A
stricu 86 Sen 89 Pomenek 92 Ogenj in voda 93	Naprej	ali nazaj? 94 Nezbrane pesmi 105 V mladost	A
zvečer? Iz oči ne vabi srage, beži jadrna	naprej	in nobene duše blage z mrzlim dihom ne prevej	A
‒ Tam, kjer ne moreš več	naprej.	Neumni kes V življenju uro marsiktero globoko	A
hodim še po svoji poti. Ko se je gnetel ljud	naprej,	in jaz sem v blatu kdaj obtičal, o, to pljuval	A
prikretal. . / . / stran 70 . / Le plezaj ljud,	naprej	in gor, jaz rad ostanem zadaj, doli. Ne maram	A
drugega ‒ hitro me vzemi!« . / . / stran 94 . /	Naprej	ali nazaj? Po cele dneve, po cele noči strmel	A
in stisnjen ko prga, in nekaj že let me kar	naprej	po nogah vedno spočitih trga. Pa kar me tako	A
spravljenih mnogo knjig, ki tirajo misli od dvomov	naprej?	« Ozre se starec po vrhih dreves, šepetne: »Anti	A
Razumeš? Nazaj in vendar	naprej!	No, zdaj mi prav iskreno povej, kako se te čudni	A
čudni vtisek prijemlje?« »Nazaj na zemljo,	naprej	od zemlje?« V tem hipu se Naman spotakne ob	A
zemlje osrčja sva zdaj se prerila, če greva	naprej,	spet greva nazaj, nazaj na zemljo, na kteri	A
vklikne Naman tedaj ‒ »Hajd, zopet na zemljo	naprej	al′ nazaj!« Nezbrane pesmi	A
naj bi z naglico goloba veslal svoj živi dan	naprej,	nikdar bi ne prišel do roba, nikjer do stanovitnih	A
luč sije še tam izmed vej, Krka se vije počasi	naprej...	Adijo, adijo!	A
odpihal, a jaz za nobeno več žensko lepo od tákrat	naprej	nisem vzdihal. Ko tretja je ljuba, smrt bleda	A
prikaže iz temnih vej, jo pogleda začuden in stopi	naprej	mlad lovec, da, s puško na rami! »Nič psov se	A
Ak bi živela vékomej, kar si mi b′la, ne boš	naprej.	Srcé je moje bilo oltar, préd bogstvo ti, zdaj	A
naš′ga treši gróm; prost, ko je bil očakov,	naprej	naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si	A
leteli . / . / stran 60 . / so logi, travniki	naprej,	mostovi kak gromeli!‒	A
udri, klop, klop, klop . / . / stran 61 . /	naprej	leteli so v kolop, de sapa ji zmanjkuje, in	A
té vršele. In udri, udri, klop, klop, klop	naprej	leteli so v kolop, de sape ji zmanjkuje, in	A
kalil mu jok ni, razjasnil lic ne smeh. Vnemár	naprej	je živel, manj svet, ko razujzdán, umrl je nespovédan	A
viharjov ne, nič več se na zvezdo ne ozre.	Naprej	brez miru svoj čoln drvi; al ták za pevkami	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani