nova beseda iz Slovenije
dolgočasni komi, ki je bil napival na svatbi ter se | naposled | upijanil, - tisti človek, da bi ji bil napravil | A |
Tako je prosil in stokal vso svojo mladost, ali | naposled | je spoznal svojo usodo in svoj poklic in ni | A |
poznalo se mu je, da ga je ovladala težka misel. | Naposled | se okrene nenadno k meni: ”To je žalostno | A |
ubožica!“ ... . / . / stran 103 . / Ali babica je | naposled | popolnoma onemogla.Le težko, prav težko se je | A |
nanjo ... Navijala je uro toliko časa, da je | naposled | že odbila pri sv. Lenartu pol devetih, - a matere | A |
in kava, to bo kakšnih petnajst, - to bi se | naposled | shajalo, samo vprašanje je, kdo bo kuhal.Postrežnice | A |
odgovorila v prvem hipu ničesar na čudovito novico. | Naposled, | po kratkem preudarku, iznenadi babico z imenitnim | A |
kmalu je tekla po licu debela solza ter kanila | naposled | na uro, ravno na dvanajsto številko. Babica | A |
rekla -.“ Mak se je ujezil. ”Molčite vendar | naposled! | Saj ni taka škoda, če se ta stari kolovrat razbije | A |
. / . / stran 284 . / Pridejo in gledajo, | naposled | se napijejo in stepó ...Ali vam je dolgčas?“ | A |
Jaz bi mu oprostil, dragi moj, kajti človek je | naposled | človek in plemenitost se dobi samo v romanih | A |
Dvorišče je bilo prazno. | Naposled | je vrt popolnoma propal in bršljan se je posušil | A |
je bilo donkišotskega orožja. In stvar ostane | naposled | ista, če jo imenuje človek zaničevanje ali hrepenenje | A |
tudi z neko zgodovinsko tragedijo se ukvarjam... | naposled | pa me zelo vznemirja in vabi snov, ki bi bila | A |
političnih razmer...« Govoril je zmerom počasneje in | naposled | je umolknil v zadregi.Krničar je ob njegovem | A |
grešnik se ozira v zadregi na vse strani, a | naposled | prime Jurija za rokav ter ga potegne na stran | A |
O Bog, kaj poreče vaš mož ... ubogi Ante! ... A | naposled, | - zdravniki ne vedo ničesar ... obrne se lahko | A |
ni nikamor, ker ga je bilo sram, izginil je | naposled | prav po tihotapsko, da ni vedel človek, kako | A |
jih tudi glede lepote in koristi ter prevrne | naposled | njih ceno in težo po ceniku in tehtnici svoje | A |
opadljivemu početju!“ se je nasmehnil. ”Osleparjen je | naposled | nečistež in sebičnež. Po svoji volji, je mislil | A |
širil ter se širil zmerom bolj in se razlezel | naposled | v tih, prešeren smeh. ”Kaj pa ti, poštar | A |
širil, širil se je zmerom bolj in se je razlezel | naposled | v tih, prešeren smeh. ”Ali ste se hudo ranili | A |
gledajo naravnost name njegove očetovske oči. | Naposled | sem v molitvi zaspal; ko sem se vzdramil, ni | A |
prstih, kakor da bi iskale luči. Zahreščale so | naposled | duri, veter je pihnil v izbo.Srepo so se uprle | A |
raste v spominu, zmerom svetlejši je ter pozlati | naposled | vso mladost; sončni so kraji, z milo lučjo obžarjeni | A |
stražnik in me je ogledaval z nezaupnim pogledom. | Naposled | se je okrenil in je šel dalje; bil je izkušen | A |
videl, rajši je ne vidim!“ Ležal je dolgo, | naposled | pa ga je močno zažejalo. Ko se je ozrl z | A |
kosi, ampak želodec je potolažen za malo ceno. | Naposled | pa bi legel, truden od samega pohajkovanja, | A |
sebi svojo . / . / stran 199 . / vznemirjenost. | Naposled | sem jo videl in lepša je bila nego v mojih sanjah | A |
kužka? Nikoli še nisem bral kaj takega - toda | naposled, | kaj vse so iznašli ljudje v najnovejšem času | A |
človek mislil, njih srce mu leži na dlani - ali | naposled | niso nič drugega nego ženske.Jaz spoznam hinavščino | A |
se je počasi tresti in majati, dokler se ni | naposled | prevrnila ter s kazalci vred truščnila na tla | A |
kakor v vrtincu sredi naraslega hudournika. | Naposled | pa, - tresk! - vse je obstalo in umolknilo, | A |
gledal na svoje delo tako mirno in slovesno. | Naposled | pa je zinil tisto strašno besedo, ki nas je | A |
avtoritete ima in tem bolj je spoštovanja vreden ... In | naposled | je tudi nepraktično zaganjati se v ljudi, žive | A |
še nekaj belega, ki se je potapljalo in se je | naposled | potopilo v sivo obzorje.Vzdignila se je časih | A |
pameten in vsega duha poln, da se ga je prijela | naposled | lakot in jetika.Odkrij se, kadar prideš mimo | A |
hladno jutro in je zdaj vroči poldan, ali zato | naposled, | ker je hodil prej lehak in svoboden in ima zdaj | A |
je sedel, poslušal je s sključenim životom, | naposled | je odprl duri.Na mostovžu je bil hladan in težak | A |
stopal z lahkimi in moškimi koraki in kako je | naposled | izginil v senci. ”Izgubljeno je zdaj vse | A |
žival! Tepel me je in me je suval kakor mačka, | naposled | pa me še okrade!“ In stud se mu je vzdignil | A |
prepiral z nikomer. Gnali so ga križem po ulicah, | naposled | pa so ga potisnili v železni voz.Šimen je zavzdihnil | A |
postava razsodi in zapiše, kje bodi moj hlev. In | naposled | je tudi prepovedano, da umrjem na tem kamenju | A |
pogleda me zvito po strani in nekaj časa molči. | Naposled | mi odgovori: »Spolna ljubezen!Glej, glej, kaj | A |
»Haha!« zasmeje se pater major. » | Naposled | se mi je pa vendarle smilila stara ženica, pater | A |
valove v duši svoji. Zamisli se in izpregovori | naposled: | »Mlad si še in satana še nisi udušil v svoji | A |
razlagalci svetih knjig blaženega Antona od Kala | naposled | izvêdli, da pristoji župniščem in kaplanijam | A |
oko častitega gospoda »strožje observancije« | naposled | zadovoljno obtičalo na nje licu. »Ta bodi gospodinja | A |
doktor, že zahajate v našo hišo?« me je vprašala | naposled | z nekako resnostjo. »Šest let, in hvaležen | A |
razgovarjala in ugibala o poroki in ženitovanju. | Naposled | sta bila edina; in ko se je pisar poslavljal | A |
kar tleskalo in da se je od prahu vse kadilo. | Naposled | je tudi omagal in vsi trije so ležali brez moči | A |
molčala. »Ti, veličanstvo,« je izpregovoril | naposled | cesar Franc, »sorodništvo mi dela skrbi, kakor | A |
čital knjigo in tudi tu in tam izvrnil čašo. | Naposled | se oglasi Andrej: »Govori kaj, pustež!«Pri tem | A |
»Eminenca me je klical!« je izpregovoril | naposled. | »Zunaj ni bilo nikogar,« je dostavil ponižno | A |
Pustiva te otročarije, grof,« je izpregovorila | naposled, | »in govoriva raje o čem resnejšem!« Vzdihnil | A |
pripomočki stare ciganke so bili brezuspešni! | Naposled, | kar je bilo pričakovati, je nastalo iz vsega | A |
Nekaj obotavljal se je. | Naposled | pa je njegova roka pod mizo se počasi pomikala | A |
galanih ter jih prav po laško preklinjali. | Naposled | je Melita srdito izpregovorila: »Te jetične | A |
ne morejo, in sicer zaradi preobilih poslov! | Naposled | so ti dobri monarhi pričeli odhajati.Ljubljančanom | A |
gotovo dosti postrvi,« izpregovoril je Tinač | naposled. | »Voda je že takšna , da jih mora vse mrgoleti | A |
biti, vzeta peklu iz najglobokejšega brezna! | Naposled | sem padel na zemljo in pri tej priči z vročim | A |
Ubogo dekle je v grozni stiski. | Naposled | se pa skloni tik debla na mehki mah, da bi ga | A |
knez ravno delil svojo milost ali nemilost. | Naposled | pride zopet sluga ter zanoslja: »Gospod Filip | A |
in ostal je le črn pepel nekdanjih spominov. | Naposled | sede k mizi, njej nasproti.Meti pa so se bile | A |
pohajkovali med vozovi ter pričakovali gospodov. | Naposled | stopi škof iz poslopja z vso množico spremljevalcev | A |
že dalj časa tu, gospod Lesar?« vprašala je | naposled. | Mimogrede je usekala z bičem po grmu, da je | A |
je prikrivalo zločinca, smrti posvečenega. | Naposled | se mu je prikazala črna proga sredi megle.To | A |
pobožni njeni naklepi so se hipoma raztopili. Ali | naposled | se je zopet ojačila. Na dvorišču je | A |
je bil oče in ki je umiral, sem se prepiral. | Naposled | sem odnehal toliko, da sem prisegel pri Bogu | A |
mogla dvigniti, le gledala sva drug drugega. | Naposled | se je kakor iz dalje tam zadaj za hribom začul | A |
Delal in kopal je, ker je moral živeti. | Naposled | se je oženil nespametnež s kmetico, ki mu je | A |
nekoliko tudi kanoniku Amandu. In ko je bila | naposled | odprta ta knjiga, pripovedovala je prva stran | A |
toga in nikomur se ne poljubi izpregovoriti. | Naposled | povzame hišni oče: mKatarina, vzemi sveto knjigo | A |
izdadó! Ti loški sodniki vohajo in vohajo, | naposled | pa vse izvohajo. In če z zvito svojo besedo | A |
licu. mDvigni glavo, deklica!l izpregovori | naposled | rahlo.mNe trdim, da bi bilo greh, ker tistega | A |
telo, ker ga je najbrž bodlo po ramenu. Ko se | naposled | zbudi, pokliče s trudnim glasom dekleta k sebi | A |
kakor bi me sama izpodbujala, da ji povem vse. | Naposled | sva bila čisto edina.Izrekel sem se, da jo imam | A |
In stradala si in hudino si preganjala?l mIn | naposled | me je pustil in drugo je vzel!l mTa slepar, | A |
je smilila, da vam ne morem povedati, kako. | Naposled | je izpregovorila: mTine, prinesi mi otroka! | A |
zagledal v temni obronek višenjskega hribja; | naposled | je po sobi zakoračil gor in dol in se ustavil | A |
Čisto si se spremenil, Ditrik!« je Majnhalm | naposled | vzdihnil.»Zakaj?« | A |
naprej in se odkupiti pri nevarnih Višnjanih,« je | naposled | dejal. »Še snoči sem ti svetoval to,« se je | A |
zidar, povsod je iskal dela, pa ga ni dobil; | naposled | je prišel tudi do mene in se mi spovedal. Všeč | A |
volje se je nalezla vsa družinčad; še Mala se je | naposled | smehljala, češ, za Hotimira se ni bati, saj | A |
Ljubin je spet molče prikimal in vzdihnil; | naposled | je rekel: »Kar je domenjeno, naj se zgodi prav | A |
»Poskusiti, mislim, bi vendarle kazalo,« je | naposled | mirno dejal in po laseh pobožal zbegano hčer | A |
obmolčali za trenutek. »Posvari ga!« mu je Majnhalm | naposled | ukazal. Za tlačane mu sicer ni bilo. | A |
ugibala. »Kaj boš storil, Majnhalm?« je Henrik | naposled | vprašal.»Ali boš terjal odkupnino, kakor naš | A |
jo je naprtil, ko se je napotil v te kraje. | Naposled | so se beli menihi le odpravili na pot. Opat | A |
jutri stopil gor, saj opravil ne bom dosti,« je | naposled | napol obljubil. Ljubin se je vračal prav slabo | A |
utegoval, da ni komu prišel med pesti in da je | naposled | le spodrecal Zlebora.Potlej jo je na splav ucvrl | A |
kresne pesmi. »Nič, na grad pojdem!« se je | naposled | odločil.»Nemara, da bi me jutri iskali, če so | A |
ga vprašujoče gledal. »Jaz,« se je Hotimir | naposled | očetu spovedal. »Prav!« je oče rekel in stopil | A |
zaletel. Ugibal je, kaj bi bilo najpravše; | naposled | se je spomnil. »Veš kaj?« je dejal. | A |
gorečih hvalnicah. Drug za drugim so pokleknili, | naposled | so klečali že vsi, ko je opat goreče še dalje | A |
»Grd greh imaš na vesti,« je Rodana dejala | naposled. | »Kaj bi bilo s tvojo dušo, če bi te snoči bili | A |
je molčal. »To gradivo je pagansko delo,« je | naposled | rekel.»Za krščanski samostan ne bo blagoslova | A |
je kakor zmeden gledal tujce v belih haljah, | naposled | pa vzkliknil: »Pa ne da bi vi bili menihi, ki | A |
zahvaljeval. »Ali poznaš Rodano?« ga je pater Konrad | naposled | vprašal. »Kaj tisto s Peščenjeka ‒? | A |
Henrik ni vedel odgovora. »Tajiti bo treba,« je | naposled | rekel.»Na vso moč tajiti.« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |