nova beseda iz Slovenije
okni; hladen veter je pihal od vseh strani. | Naposled | nisem vedel več natanko, kje stojim.Hodniki | A |
JUDEŽEV POLJUB Obadva sem bil izgrešil, | naposled | pa sem čisto pozabil nanja.Zadnjikrat sem videl | A |
je od hiše do hiše, spal od hleva do hleva, | naposled | pa je zažgal in pol vasi je bilo črne drugo | A |
”Poberi se, nadloga, ne prikaži se več!“ In | naposled | so ga naložili na voz, med zaboje in vreče in | A |
velikih zelenih rož, ki so bile naslikane na zidu; | naposled | se je domislila in je hitela naravnost v kot | A |
zaprla duri. Dolgo je stal Jareb in je strmel, | naposled | pa je sedel za mizo in dekla mu je prinesla | A |
s povešeno glavo, miren in top, brez misli. | Naposled | je pogledal proti durim, pogladil se je z dlanjo | A |
spoznali najprej začudeni, nato prestrašeni, | naposled | besni, da ne samo nimajo premoženja, kakor ga | A |
občutil je, da se je obremenil s težkim grehom. | Naposled | pa se je udaril s pestjo in je vzkliknil z ihtečim | A |
vrnila!“ je rekel nato. ”Obolela je!“ je rekel | naposled | in je pritisnil obe pesti na senci. Tako | A |
- | Naposled | se me je polastil takó močen nemir, da sem del | A |
- Ves poten in utrujen sem prišel | naposled | zopet domú, - niti sam nisem prav vedel, kakó | A |
Tinica nobenega smisla za kakšno ”resno stvar“. | Naposled | jo je učil plesati ter žel velikanskih napredkov | A |
vendar ne more trajati, in vrag vedi, kako bi še | naposled | prišlo ...“ V gozdu je vstajalo življenje; | A |
brcale, da je bilo človeka sram. Pobalin je | naposled | prenehal in v tistem hipu je stala ženska mirno | A |
ne tista zlagana vzburjenost, ki se izpremeni | naposled | v sladko razpoloženost: ”Saj ni nič!“Krvi dajte | A |
spomina, ne vesele želje več in spomni se človek | naposled | na slovensko umetnost in njen križevi pot ... | A |
ne verjeli? Javna resnica je, ali resnica je | naposled | vendarle ...“ Njegovo, drugače tako hladno | A |
stran 54 . / in nič manj gorek moj poljub. | Naposled | pa mi nikar ne zamerite te velike smelosti: | A |
ponižanje, kaj vsa bridkost življenja? In kaj je | naposled | davek, ki ga prinašajo z neradovoljnim srcem | A |
stopala, zibala se je leno na desno, na levo; | naposled | je postala.Nikoli ni bila strašnejša in ostudnejša | A |
ovečansko naziranje. Še dvajset, še deset klafter; | naposled | se je vendar utrudila kanalja in veselilo bi | A |
neprisiljeno in nerazžaljivo, da smo pozabili | naposled | na izbo samo.Zato ga ni pogrešil nihče, kadar | A |
rad nekoliko pretiraval, ker se mi je podalo ... | Naposled | je to popolnoma postranska stvar ...Prišel sem | A |
v sanjah sem šel med ljudmi in sem se skril | naposled | v tiho ulico, ko me je nenadoma zgrabil pod | A |
brez konca; ne cveto, ne rode sadu, izginejo | naposled, | trpeči in nadložni, kakor so prišli.Toda glej | A |
državi in narodu vobče in Ljubljani posebej, | naposled | pa se je razgrel, govoril je o zatiranju, krivicah | A |
Jaz pa sem bil že daleč zadaj, zmerom dalje, | naposled | me niso videli več in so me pozabili ...Kaj pa | A |
brez vzroka, vriska brez vzroka, brez vzroka | naposled | umrje in nobene solze za njim.Nobene solze, | A |
Mir!“ je zaklical debel glas. Pripeljal se je | naposled | župan, pripeljala se je lepa četa občinskih | A |
zbog njegovega čistega, neomajnega značaja in | naposled | je zaklical s solzami v očeh in v glasu (tudi | A |
svojo prihodnost ... Listal je dolgo, bral je, | naposled | je zalučil papirje na tla in je šel. ”Še | A |
gledal zaspano izza sivih obrvi ter se izgubil | naposled | v stransko ulico. Kralju je bilo zeló težko | A |
koščena roka prav pred očmi. Bogve kaj bi se bilo | naposled | zgodilo, da jih nisem prevaril.Hlinim jim namreč | A |
skritih krajih in tako dalje; prepovedane so | naposled | njene posledice: n. pr. zaroke, ženitbe itd | A |
vzmorejo vse moje duševne in telesne moči. | Naposled | pa moja stara postrežnica!Glas ji je pojemal | A |
je morala ramo, da bi se ne vlačil po tleh. | Naposled | ga je naložila na hrbet in se je sključila globoko | A |
pripoveduje dolgo povest, zato da bi prišel | naposled | s ponižno in sitno prošnjo na dan.”Kaj nisi | A |
kako sta se razgovarjala Mate in župnik in | naposled | so bile besede čisto nerazumljive, podoba se | A |
ne imel bi toliko časa, da bi mislil in se | naposled | klavrno zamislil ...Morda pojdem! | A |
Toda nikar ne verjemi, ne zgodi se nikoli! | Naposled | se še navadim tega kraja, pozabim popolnoma | A |
v obraz in že je vedel, s kom ima opravka ... | Naposled | niti tako pijan ni bil: kako bi bil drugače | A |
švigali kakor muhe, dolgi škrici so povihravali. | Naposled | se je zasvetil med durmi tudi rejeni župnikov | A |
Glasilo se je kakor pesem, ali pesem ni bila. | Naposled | se je priklonil, obrnil se je, opotekel se je | A |
in klical, obraz se mu je svetil od radosti. | Naposled | so se poklonili pevci še globlje, tako da se | A |
takih talentov, pa so se večidel izpridili in | naposled | so bili družbi in narodu v nadlego.Naš narod | A |
prstene obraze, jih ne pozabi nikoli več in | naposled | je tudi njegov obraz pust in prsten ...Kdor je | A |
v obraz. Polagoma so se mu ustnice širile in | naposled | se je zasmejal razposajeno. ”Ah ... glej! | A |
toda pokrov na to neprijetno dišečo rakev! | Naposled, | Bog vedi, niti nisem tako slabo živel, kakor | A |
... Poslovil se je | naposled | vendarle prijazno in mi je zapisal tebe v testament | A |
hudó ji je bilo zaradi Marka, ki je čakal; | naposled | mu ni rekla. Marku je leglo žalostno na srce | A |
je namakal v dolini poljá in travnike ter se | naposled | izgubil v močvirnati zemlji.Procesija je zavila | A |
stal pred farovžem in čakal potrpežljivo. | Naposled | pa ga je hipoma streslo: ”Pozabili so name! | A |
treba oblačiti in obuvati, saj ni daleč; in | naposled, | če pridejo v svojih cunjah, to ne napravi dobrega | A |
slišal, niti ne med ljudmi. Čakal je, da se vname | naposled | strašno prelivanje krvi.Ali ni se vnelo; kljub | A |
jih pričnè razumevati; kdo vé, morda bi prišel | naposled | v delavnico mogočnih činiteljev, ki so povzročili | A |
Kristova suknja. Dolgo so govorili in barantali, | naposled | pa so uganili: ”Razrežimo jo, to rdečo suknjo | A |
nevesele. Nevesele, hrome in nadležne bodo romale | naposled | po pustih klancih v dolino. Vzdignile | A |
rodilo, kakor je hotela voda; in se je vzpela | naposled | trudoma do velike ceste, te široke in gosposke | A |
poti in je klical za njo ljubeznive besede, | naposled | se je razjezil in je zmerjal. Tam, kjer se | A |
visoke, nerodne črke, kakor da bi sodila pisavo. | Naposled | je spravila pismo med perilo; nobenega čustva | A |
dajmo še besedo umetnosti in njenim nadlogam, in | naposled | naj nastopi, ker ne more biti drugače, politika | A |
oblakih ...“ Ozrla sta se nanj, molčala sta; | naposled | se je čudno nasmehnil Egon in kakor v daljavo | A |
- malenkostna pomota v seštevanju, ki pa je | naposled | kljub svoji neznatnosti popolnoma skvarila in | A |
samó po pomoti in vsled nenavadnega slučaja. | Naposled | se je obrnil k svoji ženi in prašal z nosljavim | A |
tistih ljudeh, ki gredo neopaženo skozi gnečo ter | naposled | utonejo Bog vedi kdaj in Bog vedi kje? Zaljubil | A |
hrbtu; in trikrat mi je bilo, da bi se vrnil. | Naposled | sem pozvonil. Hišna mi je odprla, stopila | A |
svoje domovanje kolikor móči prijetno. Morda bo | naposled | še spoznal, da je bilo vse beganje za nadzvezdnimi | A |
razpalih, začrnelih plotov, mimo sadovnikov; | naposled | se je krivilo in mrežilo kraj poti samo še lačno | A |
misel; oko se je najprej osuplo, nato prijazno, | naposled | smehljaje pozdravilo z očesom. ”Nisem vas | A |
preko glave. Toda glasovi niso utihnili in | naposled | je začul rahlo trkanje na durih. ”Gospod | A |
”Tih človek je, ampak trd, trd! Z njim | naposled | ne bom imel opravila; žal mi je, da sem ga pozdravil | A |
je zavil v tobakov dim in je molčal dolgo. | Naposled | je razpodil z roko oblake, nagnil se je h Kačurju | A |
urnimi, skakljajočimi koraki, roke na hrbtu. | Naposled | je postal in je pomežiknil lokavo. ”Kaj ste | A |
se razprla naglas dva kmečka fanta in sta se | naposled | stepla, pod prižnico se je zasmejal paglavec | A |
skrbi in gnusa in srda izžeto, se bo zavalilo | naposled | na gnoj ... Zavzdihnil je; ob tisti uri si | A |
je spoznala dodobrega življenja gnus in da je | naposled | stopila radovoljno vanj, v svoje od nekdaj usojeno | A |
naravnost na Kačurja in se je smehljal tiho predse. | Naposled | je vzel pipo iz ust, pljunil je in se smehljal | A |
svetila meni samemu. Njegove besede so mi bile | naposled | kakor dež, ki potrkava na okno; komaj sem jih | A |
videl, odpiral sem duri, prisluškaval v vežo ... | Naposled! | Pozdravljen v moji skromni domačiji, nevredni | A |
tisti priči umrl od sramu in od ljubezni; in | naposled | bi bil najrajši tega človeka, ki je stal tik | A |
zmerom jokav in pust, umazan in razcefran. | Naposled | se je izgubil v gneči, nihče ga več ni videl | A |
dvedejanski burki. Sprva sem se nekoliko upiral, toda | naposled | sem se vdal, ker ni kazalo drugače.Čutil sem | A |
njegovega življenja. . / . / stran 28 . / | Naposled | se je obrnil od okna in strl z brzo nogo ščurka | A |
se ni dalo počivati - koj je drselo v prepad. | Naposled | je dospela do vrha strmine, do tja, kjer se | A |
pomagal, da se zrine veliki voz naprej. In | naposled | obupavaš, ako vidiš, da te živa duša ne potrebuje | A |
bi se oziral z usmiljenim pogledom, postal bi | naposled | še sam, obležal ... III | A |
svojo dušo z mnogoterim bremenom, da bi postal | naposled | za ped pred ciljem?Zaman bi se sklanjal, iztezal | A |
polagoma po strmem klancu navzdol in ni ga bilo | naposled | več mesta na meni, ki bi ne bilo umazano.Slačil | A |
sem se zibal na klopi, vstajal in zopet sedal. | Naposled | jo vendar vgledam, s hitrimi koraki se mi bližati | A |
sebi, gospod načelnik!“ . / . / stran 209 . / | Naposled | se je navdušeni novelist vendar utrudil, ali | A |
bedast, da sem ga zalučil na polico nazaj. | Naposled | oblečem suknjo in se odpravim k Maku. Ležal | A |
še nekaj časa neodločen pred posteljo. No, | naposled | sem se naveličal ter se odpravil lepo sam na | A |
razprostira morda na kilometer dolgo pred Drénovem. | Naposled | - tu sem. Gospodarja ni bilo pred postajnim | A |
To mi še na misel ni prišlo! In | naposled | niti ne vem, kako naj bi se take stvari lotil | A |
bolj od Bogá, . / . / stran 124 . / dokler se | naposled | popolnoma ne odvrne od njega.Preklel sem v svojem | A |
“ Nekateri svatje so se mu pridružili in | naposled | je zapela celó Hermina ... Gradar se je poslovil | A |
njemu. Minil je mesec v sanjah in pijanosti, | naposled | pa se je razodelo, da tisti študent ni bil v | A |
... Gledal me je začuden, | naposled | se je zasmejal. ”Tudi jaz sem že tako vprašal | A |
spodnjem krilu, predevala lonce in godrnjala; | naposled | je mleko prekipelo, ko je bila stopila na prag | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |