nova beseda iz Slovenije
bile položene preko rdeče pobarvanih lestvic. | Naposled | je skočil na voz tudi voznik, zavihtel bič, | A |
travniki. Pot se je že nagibala, spustila se je | naposled | v klanec in kamenje je hreščalo ter se trlo | A |
je baš nameraval izvršiti. Prepričan je bil | naposled | popolnoma, da je ukanjen, osleparjen, in premišljeval | A |
so se že zgodaj v juliju. Mihov je čakal in | naposled | je šel k notarju. ”No, kaj pa vi, Mihov? | A |
opravila z njim in on jo je ljubil. Zaupal je | naposled | vanjo kakor v mater, čisto po otroško.Zdelo | A |
stala je med vratmi in je prosila in zmerjala, | naposled | je sedla k njemu in je pila z njim. Tudi | A |
tleh, vrtil se je okoli mize ter se je izgubil | naposled | pod skrinjo.Francka je pokleknila in je iskala | A |
takoj odgovoriti. Tresel se je in je jecljal, | naposled | je pričel kričati, da se je Francka strahoma | A |
polusanjah. Francka mu je odgovarjala plašno, | naposled | pa je umolknila. ”Oropal me je, okradel, | A |
njem misel, ki je rasla in ki se je izpremenila | naposled | v trdno prepričanje.”Ona je kriva!“ si je mislil | A |
dan; ker je šivala slabo, ji ni dajal krojač | naposled | nič dela več; poleti se je udinjala pri kmetu | A |
Čakala je v temni veži, nikogar ni bilo. | Naposled | je prišla dekla po stopnicah iz zgornjega stanovanja | A |
drugo in spet nazaj, ali povsod je bilo enako in | naposled | sta se privadila.Trg je bil kmalu za njima in | A |
gospodinja v kuhinji blizu duri in da gleda nanj. | Naposled | je prišla v izbo.Lojze se ni ozrl. | A |
udodelstvo na vesti. In v samo dušo njegovo je leglo | naposled | nekaj nezaupljivega, skritega in samosvojega | A |
Sedite!“ in tako je nekaj časa stala v zadregi, | naposled | pa se je poslovila nakratko in Lojze jo je spremil | A |
v frakih, cilindrih in belih rokavicah in | naposled | tisti ničvredni dostojanstvenik v fraku in najvišjem | A |
premišljal, tem bolj se mi je zdela stvar zamotana; | naposled | pa sem obupal nad njo ter zavrgel vse ponesrečene | A |
roko v roki, hodi leto dni, vse življenje; in | naposled, | ob usodni uri spozna, da je hodil roko v roki | A |
važnega in usodnega. . / . / stran 233 . / ” | Naposled | je kljub temu smešno, da prežim nanjo v tem | A |
Makarij je hodil po ulicah do poznega mraka; | naposled | je začutil mraz in utrujenost.Ko je prišel v | A |
prihodnosti. Sčasoma pa so pozabili nanj in | naposled | ni bilo nikogar več k njemu.Ni se mogel več | A |
na njegovi mizi. Brskal sem po papirjih ter | naposled | odprl predal. Spominjam se jako dobro: dan je | A |
Mene je njegova prisotnost grizla in pekla. | Naposled | je bil prestavljen v neko oddaljeno mesto; imenovan | A |
pokrajino. Hudobne so bile sanje, zasmejale so se | naposled | in so jo ostavile samo.Tako je bila slaba in | A |
solza se bo prikazala v očesu. In prišla bo | naposled | Mici, prišel bo sveti škapulir, orehi se bodo | A |
kamenitih stopnicah visoko navzgor in teta je | naposled | zazvonila pred steklenimi durmi.Dolgo ni bilo | A |
morda celo pod posteljo, v smrdljivo temo. | Naposled, | Bog vedi, pride morda celo gospa, rokavice na | A |
”Kako pa se ti je godilo doma?“ je vprašala | naposled | počasi in tiho. Metko je iznenadilo to vprašanje | A |
tako dolgem času spet enkrat v naši družbi ... | Naposled, | čemú že odhajaš? Ni še pozno ...“ Ana se je | A |
Na stopnicah se je Helena premislila. ” | Naposled, | kaj hočeva zunaj?... Nalašč! | A |
dobrotljivost in razsipnik nima pravice, da bi se | naposled | razjokal ter vzkliknil: ”Vse sem jim dal, pa | A |
... španskega viteza boj! ... Vso noč je romal, | naposled | pa se ni obesil, temveč oženil se je. Komaj | A |
Tako je gobezdal brez nehanja; položil mi je | naposled | obedve roki na rame, ves ginjen je še stresel | A |
Smejal se je, da so se mu oči zasolzile. | Naposled | je zamahnil z roko in je izpregovoril s prisiljeno | A |
mislimo vaše misli, trpimo vaše trpljenje ter | naposled | -- kaj? -- ter se naposled pošolmaštrimo!In | A |
vaše trpljenje ter naposled -- kaj? -- ter se | naposled | pošolmaštrimo!In če na to sorto ne storimo, | A |
poje ali pa zaluči preko plota; in kadar se mu | naposled | zahoče, leže v senco ter podremlje in nič ne | A |
pretvarjali smo se, da bi se komedijantje čudili ... in | naposled | -- fej!“ Pomislil je in se je nasmehnil. | A |
nasmehnil. ”Kaj je bilo prej in kaj je bilo | naposled? | Kakor nekdaj, in kakor zmerom! | A |
mokro je gledal, momljal je nerazumljivo; in | naposled | se je začel pretepavati s tujimi ljudmi, premetaval | A |
glasom, ki je čudoma rastel ter se širil, tako da | naposled | ni polnil le izbe, temveč tudi srca, trepetajoča | A |
kričečih slik v zrezljanih okvirjih ter poslalo | naposled | tenek žarek na tolsti obraz Blokarjev.In Blokar | A |
”Čemu ste se takó razgreli, gospod župan? ... | Naposled | -- mi o beračih niti govorili nismo --.“ | A |
Vsi so njegovi hlapci ... On je | naposled | dobra duša, toda ljudje so ga razvadili, da | A |
Samo molčita; ni treba praviti nikomur; -- | naposled | zvedelo se bo tako ali tako ...“ Na tihem se | A |
Ali mi ni znal odgovoriti? In | naposled | je bila resnica na moji strani ...Toda to nima | A |
Jaz ne trdim; da ga je umorila sama žalost, -- | naposled | je bil že star in slab.A od tistega časa ni | A |
premetal vse knjige in listine, raztresene po mizi. | Naposled | je dvignil prt ter pogledal podenj.No, prepričanja | A |
”Ne vem ničesar ... In | naposled, | -- vrag védi, če je bilo to res kako prepričanje | A |
In Bog vedi, kaj se lahko pripeti. Vrgli bi | naposled | sumnjo na mene samega, -- iz kakršnegakoli vzroka | A |
jadrno razvijala, širila na vse strani ter se | naposled | popolnoma polastila njegovega srca, jasna in | A |
trdno, drugače bi ne tolkel s peto ob tlak ... | Naposled | je po obrazu do pičice podoben tistim ljudem | A |
sta dolgo vrsto mračnih stopnic in hodnikov, | naposled | sta dospela do visokih duri.Pompilij je zavrtil | A |
Mrmolja ga je gledal nekaj časa od strani; | naposled | je zamahnil z roko ter se poslovil ... Glava | A |
soba se mu je zazdela na prvi pogled prazna; | naposled | je zapazil v nekem kotu med knjigami in papirji | A |
Treh kraljih od hiše do hiše kropit in se je | naposled | sredi ceste ustavil in premišljeval celo četrt | A |
razločno, a polagoma se oddaljujejo, dokler jih | naposled | popolnoma ne zaduši šumenje razburkanih valov | A |
in posluša še nekaj časa s sklonjeno glavo, a | naposled | sede in si zakrije oči z rokami, kakor bi se | A |
skrbeh, v kateri blagi namen bi jo darovala, no, | naposled | jo je kupil Majnik in ženico odrešil vsega premišljevanja | A |
Ljudje so ga vlačili nekaj mesecev čez zobe, | naposled | pa so popolnoma pozabili nanj. 3 Leta | A |
neizrečene sreče in radosti. ”Sin, moj sin, | naposled | si prišel!...“ | A |
oblaki na zahodu so se raztezali, da so zagrnili | naposled | vse obzorje, a padali so vedno nižje in njihova | A |
koliko slavnih karikatur človeškega telesa! ... In | naposled | on ni bil bogvekakšna karikatura.Njegova postava | A |
brezuspešno, odkod ta dušeslovni fenomen ... In | naposled | je res, da je vsako opisovanje kolikor toliko | A |
vso vas, nobene hiše nismo pozabili; imeli smo | naposled | vsak po dva krajcarja in tudi v malhah je bilo | A |
Kaj hočem tam? ... | Naposled, | te dni še ne morem nikamor.Treba je prej videti | A |
ozrl krog sebe, kakor bi nečesa iskal. ”In | naposled, | - kako je moglo biti drugače?To bi moral videti | A |
vedno silnejši, sanje vedno nedosežnejše, in | naposled | je pričel uvidevati, da s svojim telesom, z | A |
medtem ko prezira njega, brezdelico. Zaprl se je | naposled | popolnoma v samega sebe in gledal vsenaokrog | A |
”Čemu? Boljše je, da se | naposled | enkrat konča.“A govoril ni tako mirno, kakor | A |
sam, - ne bilo bi treba povedati tako jasno ... | Naposled, | sedaj je tako vse pri kraju; čemu bi še govorili | A |
jasno, čemu so bili nezadovoljni z menoj? In | naposled, | - kdo je bil nezadovoljen?“ Zadnik je zapazil | A |
ego, - drugi pa naj skrbé zase, kakor morejo ... | Naposled | pa ne misli, da si mi napravil kdo vé kakšno | A |
zbadal po strani s tvojo leno ženialnostjo, - no, | naposled, | ko sta se sprijela za resnico, zmerjal te je | A |
koristi nikomur: ‚Čemu trpljenje in pehanje, ko | naposled | tako vse razpade, umrje?‘... Nekdo ti je opomnil | A |
jutra ...“ Oče je vstal in šel parkrat po sobi; | naposled | se je sklonil nad vzglavje in poslušal. | A |
obraz in bi mislila na njeno smrt -- bi umrla | naposled | zares!... Ne misli, Ana, na take grde stvari! | A |
Otrok je spal, tiho je bilo v sobi. Zazoril je | naposled | dan in vstala sta utrnjena. Mož je odgrnil | A |
odprtih, vročih, napetih ustnic, in vsesali so se | naposled | v te pol odprte, vroče, napete ustnice, pili | A |
isti pol uporni, pol vdani, temni izraz. In | naposled | sliko mladega dekleta z veselim, nedolžnim obrazkom | A |
Toda jaz ostanem pri svojih besedah. | Naposled | je vendar že čas, da se izkoplje naš narod iz | A |
vzdiga čedalje določneje iz meglé ter stoji | naposled | v vsem svojem veličastvu pred začudenimi in | A |
stran 152 . / polagoma boči in boči, dokler | naposled | z nedosežno predrznostjo ne zariše najimenitnejše | A |
mu je bil polagoma zalezel v dušo ter ga je | naposled | takó vsega razjedel, da mu ni več móči ozdraviti | A |
se polagoma z enako neznatnimi krogi ter se | naposled | čez sto in tisoč let - moj idealizem je velik | A |
široko odprte. Stal je tam, obadva sva molčala; | naposled | se je okrenil počasi, čisto tiho je odprl duri | A |
od ulice do ulice, zabredel je daleč v mesto, | naposled | je postal, kakor da bi se bil vzdramil.Truden | A |
zibala se je zmerom dalje od okna do okna, | naposled | je nenadoma ugasnila, popila jo je mesečina | A |
zakristiji je čakal cerkovnik in se je čudil. | Naposled | je prišel župnik; stopil je v zakristijo s trdim | A |
zasmilil; sklonil se je in je iskal po mrtvašnici; | naposled | je našel v kotu zraven lopate raztrgan predpasnik | A |
stran in so se svetile. . / . / stran 112 . / | Naposled | je zganil nalahko tudi z roko, uprl se je z | A |
potrkati, še prod durim ne pogledati. Prijela je | naposled | za kljuko in se je zelo začudila; duri so bile | A |
je na stol in dolgo ni izpregovorila besede. | Naposled | so se ji usule solze po licih. ”Molite, ljudje | A |
”Zdaj pa išči botra! | Naposled | ga bo res držal cerkovnik in nihče drugi!Jaka | A |
napol je zatisnil oči in je premišljeval. | Naposled | so se mu zasvetila lica, ustnice so se nasmehnile | A |
vzpeti; upiral se je s komolci in prikazal se je | naposled | ves život.Obraz se je zasvetil v mesečini, črne | A |
čašo mislim izprazniti do dna! In kaj vam je | naposled | hudega, če takole sedite in poslušate?Naslonite | A |
župana, ne notarja, celó dacarja ne. Prišel je | naposled | pisar, žejen človek, postal je na dvorišču in | A |
sem bil namreč še majhen in neumen. Vstanem | naposled, | pobegnem preko plota, ves obraz razbit in bulast | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |