nova beseda iz Slovenije
stežka so lovili sapo. Po neskončnem trudu so | naposled | vendarle dospeli do kapelice.Komaj so se malce | A |
lepše kakor lani. Za dolgo in toplo jesenjo je | naposled | prikljukala ostra hribovska zima, ki pa je bila | A |
se ne pehal za uspehi dvomljive vrednosti, a | naposled | je zmagala volja.In tako se je konec septembra | A |
mora poskrbeti za nastanitev prispele čete. - | Naposled | se primaje dedec, ki se najprej sporeče z nejevoljnim | A |
nabijanje okovanih čevljev. Glasovi so pojemali in | naposled | zamrli.Zdaj je bil skrajni čas! | A |
razumom, ki mu pravi, naj ne sili v pogubo. | Naposled | njegovi razbičani živci ne prenesejo več groznega | A |
njegovi duši in iskale trdno osrednjo točko. | Naposled | jo je z velikim trudom vendarle našel. | A |
Polagoma pa sem zakrknil, postajal sem zloben. | Naposled | sem si domišljal, da je moj način življenja | A |
Ne, mojega sovraštva je konec! Beli dvor je | naposled | samo košček zemlje, predrage preljube domače | A |
Naprej, mora mu uspeti! Strašno trpi, | naposled | pa se vendarle spravi na kolena.Objame nezavestnega | A |
čudno hrkati in se odkašljevati, dokler se ni | naposled | s prisiljeno jezo obrnil k ženskama. | A |
naj vstane in razmeče svet s silnimi rokami. | Naposled | uplahne prvi naval prekipevajočih čustev, ne | A |
veš, kaj si je izmislil moj Ulrik?« je izdavil | naposled. | »Duhovnik postane...« | A |
v leno spanje so se pogrezale misli in so se | naposled | resnično pogreznile. Komaj se je to zgodilo | A |
nečimrno rdečo ruto si je prevezal okoli vratu, | naposled | je zabil in zadelal okna ter zaklenil duri. | A |
zadrego, in spodnja ustnica mi je zlezla navzdol. | Naposled | bi stvar sama na sebi ne škodovala nikomur. | A |
Zahajal sem v tisto nesrečno beznico dan na dan in | naposled | se je zgodilo, kar je bilo samo naravno in se | A |
vendar, Peter, kako se je to zgodilo ... Ne, to je | naposled | preveč; da si se dal tako na lepem omrežiti | A |
sta se vrtila zmerom bolj počasi, dokler nista | naposled | popolnoma obstala.Peter je sedel tako časih | A |
ljubeznivimi in obenem obupanimi pogledi, da se ga je | naposled | veledušno usmilila ter mu dala roko, da jo poljubi | A |
zadregi. ”Zdi se mi, da bi bilo res dobro tako ... | naposled | ...“ ”Seveda! | A |
stran 142 . / gospa ni zinila besedice. Ali | naposled | izpregovori nenadoma in se obrne s čudnim nasmehom | A |
... Čudno ... No, | naposled | ...A res je tako, žalibog! | A |
brž vse to pri kraju ... No, in res je prišla | naposled | tista nesrečna nedelja.Ves dan je begal okrog | A |
A nikogar ni videl, nikogar ni poslušal ... | Naposled | smo ga s silo spravili domu ...In moj Bog, prej | A |
On pa je gledal v tla in molčal ... | Naposled | je bil doma, - a kakor da me ne vidi, šel je | A |
Ona vas bo ... ha ha ha! ... Toda | naposled | ... kakor hočete ...“ Peter se je zmedel takó | A |
Peter je bil ves pobit, zlovoljen. ”A | naposled | ... jaz jo vendarle rad imam ...“ Toda rekel | A |
trikrat svoja polna, rdeča ustna in odgovorila | naposled | vsa zmedena. ”Res je, milostiva ... prav imate | A |
ona sama vplesti kakšno zanimivo anekdoto, a | naposled | je obupala in obraz se ji je vsled tega znatno | A |
si naravnost - zabit!“ Nekaj časa je molčal, | naposled | pa je izpregovoril počasi, polglasno, kakor | A |
žarki med sencami. Peter je gledal v tla in | naposled | zamrmral: ”In tam je vse - brez poezije. | A |
da je domovina že od mene in bojim se, da mi | naposled | popolnoma ne izgine izpred oči...Letos pojdem | A |
blaga duša, - ali mlada žêna - saj veste! ‚In | naposled, | ‘ je dejal Vihtelič, 𠆫o toliko dela, da vi nikakor | A |
svetil je na to stran, na ono stran, postavil je | naposled | svetilko na tla in se je sklonil nad človeka | A |
davnim časom, živeli in umrli poslednji ljudje. | Naposled | je stopila v temno izbo in je odgrnila zastor | A |
šli, vsi, ki so imeli v žilah še kapljo krvi. | Naposled | se je napotila tudi ona -- življenje samo, edino | A |
to se pravi od stoletja do stoletja, ter se | naposled | tiho in neopažen, kakor je bil prišel, povrnil | A |
. / stran 224 . / Šimen ni vedel, kaj bi, | naposled | je stopil za hlapcem. ”Kako pa je Lužarici | A |
izbi se je zasvetilo, duri so se odpirale in | naposled | so zaškripala vežna vrata. ”Kaj, ti si, Šimen | A |
razločevale samo tiste velike, jetične, udrte oči ... | Naposled | je tudi to lepo in koristno, da se razodevata | A |
je še dolgo časa, drugi pa so medtem cvrli. | Naposled | je bilo jako prijetno v ti temni dvorani.Privadil | A |
ljubilo, da bi se vzdignil in poiskal žveplenke. | Naposled | mi je bila tema ljubša ...Da bi bil morda zaljubljen | A |
izmišljeno, samo plod mojih razgretih možgan? In | naposled, | -- kaj vraga pomeni vse to, čemu me muči, čemu | A |
bližnjemu po svoji moči, vesti in pameti. Da | naposled | ni prah in pepel, komaj še hrana vrbi in sok | A |
posteljo. Marijca ni mogla zaspati, a ko je | naposled | zatisnila oči in malo zadremala, sanjalo se | A |
zadrega se ji bere na obrazu. ”Vejánovka,“ prične | naposled. | ”Nekaj vam imam povedati; a predno govorim, obljubite | A |
Nó, kakor sem rekla, nič posebnegá ní ...“ reče | naposled | hitro in vstane.”Samó nekaj vas prosim: pregledite | A |
slepar, ta razbojnik! Veján začne besneti, toda | naposled | se umiri in bled, uničen se zgrudi na stol; | A |
ki bi jo lahko znova kakorsibodi osleparil. | Naposled | pride Veján, pa ostane pri vratih in naroči | A |
preverjena, kako malo je upravičena vsaka nada. | Naposled | sname Majar z nosa naočnike, vstane in se sladko | A |
dogodilo, da je imela zjutraj oči rdeče od joka. | Naposled | so prešli štirje meseci, katere je imel prestati | A |
je držala med prsti poslednjo desetico ter jo | naposled | spustila v pismo.Zakaj desetica je bila poslednja | A |
mater, s kolom na tla pobito, vrženo v rázor; in | naposled | je videl Žabo, gosposkega brata, kako je šel | A |
drugi v svojo sredo. In učeni kemik je pogledal | naposled | v retorto in tam je ležala povsem nova snov | A |
/ . / stran 12 . / v narodu surovost in ste | naposled | v veliki meri dosegli svoj namen; sami ste skrbeli | A |
Oskrunil je slepar otroka in zdaj je ljubosumen. | Naposled | -- nikar se ne bojte!Z umetnostjo naroda nihčè | A |
Premikal je ustnice, smehljal se je v zadregi in je | naposled | izpustil mojo roko ...”Prezgodaj si se smejal | A |
nego če ne vedo, ali bi mu zaupali ali ne ... In | naposled | sem pomislil sinoči: kaj vraga pa mi je treba | A |
kislo, ker mu ni bila zelo pogodi naša stvar. | Naposled, | ko je bila navdušenost že velika, vstane in | A |
malo, kakor se je nespodobno izrazil: kopuni ... | Naposled | se je izkazalo, da fant ni čisto nič drugega | A |
lenobi in dasi se je branila z vsemi štirimi, | naposled | le pripotila do tistega holma, na katerem je | A |
drugim, kar mi je bil dal Bog premoženja, tako da | naposled, | ob trudnih dneh, nisem imel, kamor bi položil | A |
oglasili koraki, duri so se odpirale in zapirale, | naposled | je prišel nekdo v kuhinjo inzlovoljen ženski | A |
klatiš se po svetu brez miru in tako boš umrla | naposled, | kakor berač, popotnik -- na cesti!...“ | A |
se sprijaznila s tisto masko; morda bi se mi | naposled | celo ljubeznivo nasmehnila; morda bi naposled | A |
naposled celo ljubeznivo nasmehnila; morda bi | naposled | ozdravelo srce in bi videlo v spaki pred sabo | A |
se je skrival v mraku, za stoli; in ko sem ga | naposled | ugledala, je bil že pijan ... Kakor gosta, | A |
Govorila je vedno bolj jecljaje, dokler ni | naposled | umolknila, kakor polagoma usahne studenec v | A |
najprej z veselim upanjem, nato že z dvomom, | naposled | čisto brez vere, da bi ugledal kdaj le prašek | A |
gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma. A | naposled | so vendar prišli, - bilo je že skoro polu enajstih | A |
govoril ... . / . / stran 127 . / Vrag me vzemi, | naposled | sem morda pijan ...“ S strahom pogleda gospode | A |
kolobarju naokoli po vsem prostornem podstrešju in | naposled | je izginilo tam, kjer so bile odprte male duri | A |
zakaj vsi so moji hudobni sodniki že od rojstva; | naposled | bi zažgal še to hišo, pa bi rekel:Glejte, Bog | A |
kakor tisti možički, ki vzdigajo roke - in | naposled | se je obesil. Minka je imela rada očeta in takrat | A |
srepo, kako se je pomikalo po sobi, odvalilo se | naposled, | zaprlo duri. »Bog poplačaj! | A |
zapel za kratek čas, pozobal drobtino kruha, | naposled | je našel belo nitko, ali je izrval iz blazine | A |
se utrudil, tako dobro je vedel, da poskoči | naposled | dovolj visoko in da poleti ven, kjer je nebo | A |
Ni prosila in tudi jokala ni; ovladalo jo je | naposled | nekaj sladkega, mehkega, vse je bilo tiho, čudomirno | A |
stran 57 . / iskali, ogibali, srečali so se | naposled; | lica so rdela, zgenila se je roka, ki je ležala | A |
pogledom od glave do nog in pogled se je ustavil | naposled | na copatah. »Kako grde copate imaš, Lojzka | A |
rokaviče, stopicala je, ozirala se je in šla je | naposled. | Lojzka je vedela, zakaj ni hotela domov | A |
posadil jo je bližje k sebi, posadil si jo je | naposled | v naročje.In punčka je pila, že so bila rdeča | A |
pripovedovala Lucija - in zelo sta se smejali, ali | naposled | se je naveličala, ker je bila Marija tako divja | A |
bilo več v hiši. Oče in mati sta se prepirala, | naposled | sta živela zase in Tončka ni slišala skoro nikoli | A |
ledja. Nato se je naselila bolezen v pljuča in | naposled | v želodec.Ustnice so bile vroče in so pokale | A |
usta, ki žvečijo besede leno in počasi ter jih | naposled | široko izpljunejo.Nikjer ni bilo bele ceste | A |
hiša polagoma nagibala, nagibala, stresla se | naposled | ter se izgubila v megló.Zató bi zatisnila očí | A |
ki je izhajal svoje čase nekaj mesecev ter | naposled | zamrl zaradi malomarnosti naročnikov. Naslov | A |
kretnjami po mizi, vračale se na papir ter se | naposled | izgubljale bogve kam. Misli njegove so hodile | A |
par trdih in svečanih korakov. Okrenil se je | naposled | k Šviligoju ter izpregovoril znamenite besede | A |
ker je bil debel, len in komoden človek, toda | naposled | se je zavedel svojih dolžnosti ter odšel s Šviligojem | A |
strasti čez jarke in plotove. Oglasíl se je | naposled | neodvisen list, ki je klical k slogi; a nihče | A |
A zdi se mi, da je to bajka. | Naposled | bi ne bilo nič čudnega, zakaj Sava Bukić je | A |
tiho in sladko pri srcu. In ko sem spoznal, | naposled, | da si igrala komedijo ves čas, ves čas, -- tedaj | A |
Zgodbe prisegajo! Ali pa bi se | naposled | zgodilo čudo in prodal bi med večerjo in kosilom | A |
nepoznane groze. Skozi okno je zasijalo sonce in | naposled | sem zaspal s potnimi kapljami na čelu. | A |
mestu z nekim človekom, popolnoma neznanim; in | naposled | sem držal v roki odprt nož in krog mene so se | A |
”Ej, ljubica, to niso bile sanje... | Naposled, | vrag vedi... tvoja opomnja je uvaževanja vredna | A |
jim klanja, napravlja jim svečane vzprejeme, | naposled | stoje ob grobu različna društva z zastavami | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |