nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Gondoljer, ki tiho prepeva, verjetno zasluti gospodovo zadrego, in da bi pritegnil njegovo pozornost, zavzdihne, skoraj vzklikne: ”Ma che bella, nostra Venezia... che bella!“ Mojster Bruno razumevajoče prikima, ker pa nič ne reče, čolnar še enkrat vrže svoj družabni trnek, sedaj malce drugače: ”Che bella, Venezia, regina del mar'!“ Toda angleško oblečeni gospod spet samo prikima in gondoljer se vrne k svojemu otožnemu napevu; po kakem ducatu udarcev z veslom pa si ne more kaj, da ne bi še enkrat poskusil: ”Ma che bella...“, in tedaj se Bruno vendarle odloči, da mu pritrdi tudi z besedami: ”Si, è veramente belissima!“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani