nova beseda iz Slovenije

mirno (901-1.000)


Gospoda Nika Počivalnika poznam osebno, zato ga z      mirno      vestjo in s polnim prepričanjem lahko kar najtopleje  A
državljanski časti. Reč je bila taka, da je      mirno      šel mimo hiše mesarja Petelinčka ‒ zle misli  A
dacarja in mu naklonjeno odprl svoje učeno uho.      Mirno      ga je poslušal.Minil ga pa je kmalu mir in kar  A
se je kdaj svetila. Zato mislim, da zdaj z      mirno      vestjo lahko umaknete svojo tožbo, plačate nasprotnici  A
potuhnila se je bila za peč. Potem se je      mirno      končalo dokazovanje, državni pravdnik in zagovornik  A
knjigo. In jih bo razposodila damam, ki bodo      mirno      brale tretjo knjigo in ne bodo zapazile, da  A
dokončno zravnana v red in kolo časa se je lahko z      mirno      vestjo sukalo naprej. Micka je rasla kakor konoplja  A
dobro, da je imenitno nosila svoja leta in je      mirno      zaspala v Gospodu šele, ko ji je s štirinajstim  A
jed, gospodar pa je brez naglice izpraševal,      mirno      odgovarjal in hkratu preudarjal zamotano to  A
rjula bi bila od onemoglega srda. »Le!« je      mirno      odvrnil oče.»Pa se mi koj vrni!  A
«      Mirno      in resno ji je odgovarjal oče: »Jaz te ne podim  A
pravzaprav malo hodili; prvi dan samo iz Trebnjega v      Mirno!      Za vodnika je bil Janko, ki je že hodil po teh  A
jutro smo navsezgodaj ob pol desetih zapustili      Mirno.     Dame bi utegnilo še to zanimati, da so bile postelje  A
veleplaninca že kratka včerajšnja pot iz Trebnjega v      Mirno,      čeprav je imel lepo okovane čevlje na nogah  A
notranje politične borbe nezaslišanega natolcevanju      mirno      pretrpeti, nego prisiljen sem, nahajajoč se  A
sitnosti, ker je toženec njegov prijatelj, in z      mirno      vestjo potrjuje, da je moč najtrdovratnejše  A
enkrat »zavoljo neke ženske«; sodnik pa mi je      mirno      narekoval, naj zapišem: »Kaznovan enkrat zavoljo  A
zbegati takim in enakim zbadljivim besedam.      Mirno      in resno je spregovoril: »Slavna sodnija, prosim  A
prosim vas, sedite. Tako stvar je treba čisto      mirno,      hladnokrvno preudariti.Na sodnijo ste bili že  A
Ta presneti Vlado! V gostilni sedi lepo      mirno      na stolu, nagne glavo nazaj, zamišljen pogleda  A
zadnjem dejanju je igralo zopet morje. Ležalo je      mirno      kakor kislo mleko in lastniki teh petih parov  A
kričečo barvo že od daleč begali z vseh vogalov      mirno      prebivalstvo.»Zato pa pravim,« je rekla gospa  A
Počasi je stopal, nikamor se mu ni mudilo;      mirno      in brez nervoznosti je užival naslado zavesti  A
čisto določenega pritrdilnega odgovora, naj      mirno      preneha, namesto da tarna po listih zaradi denarnih  A
durih, da se ni zgrudil. Premagal se je in      mirno      ponovil: »Šeststo kron vam je dala tisti dan  A
dvigal iz morja ‒ kaj hiša, kakor graščina!      Mirno      je prihajal, rezal morje, da se mu je penilo  A
ustni sta se mu zaokrožili v nasmeh, ležal je      mirno,      veke so mu lezle vkupe.Kar je planil kvišku  A
Ženski sta ga držali in brisali, teta Mica z      mirno,      skrbno preudarnostjo, saj je bila vajena kretati  A
« Tako je tekla povest naprej,      mirno      in neprestano, kakor čofota studenček v korito  A
preden se je toliko potolažil, da je lahko      mirno      razložil svoj sedanji položaj.Žena mu je zdaj  A
prosim, če mi daste kaj jesti.« Gospodinja ga je      mirno      premerila od vrha do tal.»Čigav pa si?«   A
skrivala beseda, ko smo trepetali, ali bomo še kdaj      mirno      spali, ali se nam bo bedna deca kdaj najedla  A
revijo in se na svoje oči uveril in lahko sedaj z      mirno      vestjo izjavim, da ni z moje strani prav nikakih  A
sodnije, tedaj tako rekoč lastnega mesa in krvi.      Mirno      je živela rečena sodnija že dolgo vrsto let  A
Življenjska ura mu je dotekla in se ustavila ‒      mirno,      tiho ‒ nič se ni potrlo, le vzmet, ki uro goni  A
Kaj mi ugleda radostno oko? Moja palica visi      mirno      in zadovoljno na običajni kljuki! Iznenada vprašam  A
In je živel v krogu cerkveno mu poročene žene      mirno      življenje zakonskega moža. In mi ga je pravzaprav  A
prostor, da je prazen. In si boste lahko vse slike      mirno      ogledali od blizu. Oziroma od daleč.   A
dognala. Do tedaj pa je treba ohraniti kri      mirno      in se izogniti vsem nepremišljenim dejanjem  A
/ dajajo v lekarnah. Pa je snubec lahko z      mirno      vestjo potrdil, da ga ne mara in ne pije. Gospa  A
le slučaj, da ga imamo, ki bi ga bili lahko z      mirno      vestjo postavili na junaški mejdan na ručku  A
storil enako? Slovensko dušo poznam in zato z      mirno      vestjo odgovarjam: »Ck!« Ta beseda se izgovarja  A
ročico, zadovoljno kihnil in vse tri kralje      mirno      pustil mimo sebe na cesto. VI.   A
je prešla razburjenost ‒ in pričel sem zgolj      mirno      tehtati in preudarjati ... « Prijatelj Davorin  A
je Mokarica zatajevala, da je mogla govoriti      mirno.      »Nikar tako!  A
Križ božji, vse je v redu. Bajtica moja, le      mirno      me počakaj, kmalu te obiščem.« In je šel.   A
mišjo družino. Presneto je nastal semenj pod      mirno      streho.Miške so se podile, prevračale kozolce  A
zabojčku na podstrešju. V klobčič zvita sta      mirno      spala.Še zmenil se ni nobeden za Hudournikovo  A
se sklonila pod napušč in izginila. Storž je      mirno      obsedel na bukvi in čakal. Lišpavka je bila  A
je čaj in tiho šel na podstrešje. Polha sta      mirno      spala.Storž lepo suh, tršat, zraven njega pa  A
pašo. Sama je zaostala le težka starka in se      mirno      pasla.Tedaj priskačejo po stezi trije mestni  A
ugledal vrh skale gamsa stražarja. Pod njim so se      mirno      pasle divje koze in kozliči. Toda kakor hitro  A
obrnil na pogradu: »Sedaj imaš, miška sitna,« in      mirno      spal do jutra. Takoj po zajtrku se je splazil  A
Seveda o Ljubljani se mu še sanjalo ni. »Lisko,      mirno      in zadaj!« Kužek je takoj ubogal in drobil tesno  A
dedu Jožu, teti Neži in še mojemu bratu ‒ pa      mirno      velel: »Hitro pripravite voz, okomatajte konja  A
Potem se je obrnila k hlapcema in velela: »     Mirno      povlecita!« Vse je umolknilo.  A
Kar všeč mu je bilo. Pogrudil je kruh in se      mirno      začel pasti.Potegnil sem iz žepa knjigo s tistimi  A
Večkrat se je Nana ozrla po Jakcu.      Mirno      je skrit ležal na senu, za zglavje je imel svoj  A
Možak gleda štiri smejoče se fantiče.      Mirno      prime in dvigne najmanjšega ter ga postavi na  A
šel vanj, a vse je bilo v redu. Čebele so      mirno      in pridno letele in nosile obilno žetev. Čebelar  A
doma, iz mestnega prahu in šuma, za nekaj dni v      mirno      in tiho naravo, sem najrajši hodil po gozdu  A
rep. Lenič nas je naslonjen na kurjaški kol      mirno      gledal in se veselo smejal.Privoščil nam je  A
kdaj kje hodil ponoči in srečal človeka, mu      mirno      vošči dober večer.Vsakemu, čeprav ga ne poznaš  A
lepo vrnil, je pošten človek. Če pojde pa tiho      mirno      tebe, potipaj v žepu, kje imaš nož, in si ga  A
košček kruha, tudi klobase na smrček in mu velel:      Mirno!     Ko sem mu rekel: Jej!, je vrgel košček kvišku  A
nabirat jagod, da mi jih prinese za kosilce.      Mirno      je čakala in časih še zaklicala: »Petruuus!  A
Ovčarju se je takoj posvetila zvita misel v glavi.      Mirno      je pohvalil gospodka, da je kar dobro počil  A
kakor ob največjem viharju. Nato je bilo vse      mirno.      »Rešena!« je vzkliknil starček.   A
pozabil odriniti izgovorjeni tolar. Bonifac je vse      mirno      potrpel.Zato je skopi Pankrac tem večkrat pozabil  A
odmota s hrasta, obstoji in gleda Bonifaca.      Mirno      in kar prijazno se mu približa in ‒ čudo ‒ izpregovori  A
kmalu zagledal skozi goščo rdeče plamene, ki so      mirno,      kakor na sliki, žareli pod stebrom dima. Ob  A
naš Gregorčič, »ki dajo jim dobra nebesa, da      mirno      jim teče valovje srca,« potem bi se do svetniškega  A
bili povzpeli. Lahko bi brez posebnih bojev      mirno      krščansko živeli.To je gotovo dar božji, ki  A
more zaslišati.« . / . / stran 35 . / Vorh je      mirno      sedel in čakal.Zvezde so bile čedalje bolj redke  A
posedel pri Vorhu. Ko je uvidel, da je Vorh      mirno      zaspal, se je sezul in v debelih nogavicah hodil  A
otrok pri hiši. France jo je spoznal, tiho,      mirno,      a lepo deklico.Njegove oči so se je takoj prijele  A
poučenih za vojake.« Ali se človeštvo zares ne more      mirno      in pravično med seboj pogovoriti brez litja  A
je bila zabrisana županova napoved vojske.      Mirno      je poslušal spoved stare ženice. Vtem so prihajali  A
se zamudil,« je rekla z velikim premagovanjem      mirno,      z navadnim glasom. »Že spet me karaš.«   A
Franca!« »Le kar, gospod,« je rekla čisto      mirno.      »Matic vam hodi pomagat delat?«   A
Stopila je predenj in sklenila roke ter ga      mirno      gledala. France je imel pripravljeno psovko  A
sobo. »Zakaj si ju obrekovala?« je rekla čisto      mirno      Lojza. »Franceta nisem nič.To je vse ona naredila  A
dušni pastir, ne jaz.« »Pustimo to,« je rekel      mirno      župnik, dasi ga je na vso moč grizla Golobova  A
izpregovoril Matic. Jančarica se ni niti ozrla in je      mirno      žela dalje: »Da bi bilo vsaj še en teden lepo  A
« . / . / stran 216 . / »France,« je rekla      mirno,      dasi jo je podplula rdečica, »samo s temle Blaževim  A
Še mar mi ga ni bilo. Šla sem      mirno      mimo njega in, dasi se nisem nič ozrla vanj  A
podčastnik na župana. »U, kaj pa je?« se je      mirno      zavzel župan in ni stopil nič hitreje. »Aló  A
konje in vojake ter mukali. Kunci, ki so se      mirno      pasli z zjedmi in bili navajeni tankih glaskov  A
krone, in umem, kako je mogoče sedem mrzlih ur      mirno      prečepeti na tlaku, da osmo uro pride domov  A
šel s trdim korakom, navajenim zmag, počasi in      mirno      do stražnika nad vrati.Stražnik mu je pokazal  A
pergament prebral, ga je položil na mizo in      mirno      sédel. Azbad ni bil radoveden, ker mu je bilo  A
Ali Sloveni so sedaj ukročeni.      Mirno      pasejo črede po svoji zemlji, čemu bi jih napadal  A
sporočil poveljniku Hilbudiju, kar je našel: vse      mirno,      nobenih sovražnikov. Toda sredi pota, kjer je  A
Dovolj so nam dali to pot! Vrnimo se      mirno      domov do pomladi.Potlej se zberimo in udarimo  A
sršenasto razkačen. Iztok je sédel kljub temu      mirno      poleg njega in dolgo molčal. »Striček, ne bodi  A
železo. Zato se ne pričkajte v vojnem svetu,      mirno      in tiho se vrnite.Svarun osamljen ne more na  A
Zvezde so ugašale. Propontida je ležala      mirno      pred nogámi carskih dvorov, kakor bi čakala  A
v hipodrom in na prostrane trge. Zvezde so      mirno      gorele, ponižalo se je vzhodno nebo in spustilo  A
Epafrodit se je začudil. Iztok mu je gledal      mirno      v lice. »Pevec, ker hoče očka.  A
izvedel, zdajle, ko sem se namenil domov, da bi      mirno      počil od trpljenja.« »No, povej, Radovane!  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA