nova beseda iz Slovenije
Gospoda Nika Počivalnika poznam osebno, zato ga z | mirno | vestjo in s polnim prepričanjem lahko kar najtopleje | A |
državljanski časti. Reč je bila taka, da je | mirno | šel mimo hiše mesarja Petelinčka ‒ zle misli | A |
dacarja in mu naklonjeno odprl svoje učeno uho. | Mirno | ga je poslušal.Minil ga pa je kmalu mir in kar | A |
se je kdaj svetila. Zato mislim, da zdaj z | mirno | vestjo lahko umaknete svojo tožbo, plačate nasprotnici | A |
potuhnila se je bila za peč. Potem se je | mirno | končalo dokazovanje, državni pravdnik in zagovornik | A |
knjigo. In jih bo razposodila damam, ki bodo | mirno | brale tretjo knjigo in ne bodo zapazile, da | A |
dokončno zravnana v red in kolo časa se je lahko z | mirno | vestjo sukalo naprej. Micka je rasla kakor konoplja | A |
dobro, da je imenitno nosila svoja leta in je | mirno | zaspala v Gospodu šele, ko ji je s štirinajstim | A |
jed, gospodar pa je brez naglice izpraševal, | mirno | odgovarjal in hkratu preudarjal zamotano to | A |
rjula bi bila od onemoglega srda. »Le!« je | mirno | odvrnil oče.»Pa se mi koj vrni! | A |
« | Mirno | in resno ji je odgovarjal oče: »Jaz te ne podim | A |
pravzaprav malo hodili; prvi dan samo iz Trebnjega v | Mirno! | Za vodnika je bil Janko, ki je že hodil po teh | A |
jutro smo navsezgodaj ob pol desetih zapustili | Mirno. | Dame bi utegnilo še to zanimati, da so bile postelje | A |
veleplaninca že kratka včerajšnja pot iz Trebnjega v | Mirno, | čeprav je imel lepo okovane čevlje na nogah | A |
notranje politične borbe nezaslišanega natolcevanju | mirno | pretrpeti, nego prisiljen sem, nahajajoč se | A |
sitnosti, ker je toženec njegov prijatelj, in z | mirno | vestjo potrjuje, da je moč najtrdovratnejše | A |
enkrat »zavoljo neke ženske«; sodnik pa mi je | mirno | narekoval, naj zapišem: »Kaznovan enkrat zavoljo | A |
zbegati takim in enakim zbadljivim besedam. | Mirno | in resno je spregovoril: »Slavna sodnija, prosim | A |
prosim vas, sedite. Tako stvar je treba čisto | mirno, | hladnokrvno preudariti.Na sodnijo ste bili že | A |
Ta presneti Vlado! V gostilni sedi lepo | mirno | na stolu, nagne glavo nazaj, zamišljen pogleda | A |
zadnjem dejanju je igralo zopet morje. Ležalo je | mirno | kakor kislo mleko in lastniki teh petih parov | A |
kričečo barvo že od daleč begali z vseh vogalov | mirno | prebivalstvo.»Zato pa pravim,« je rekla gospa | A |
Počasi je stopal, nikamor se mu ni mudilo; | mirno | in brez nervoznosti je užival naslado zavesti | A |
čisto določenega pritrdilnega odgovora, naj | mirno | preneha, namesto da tarna po listih zaradi denarnih | A |
durih, da se ni zgrudil. Premagal se je in | mirno | ponovil: »Šeststo kron vam je dala tisti dan | A |
dvigal iz morja ‒ kaj hiša, kakor graščina! | Mirno | je prihajal, rezal morje, da se mu je penilo | A |
ustni sta se mu zaokrožili v nasmeh, ležal je | mirno, | veke so mu lezle vkupe.Kar je planil kvišku | A |
Ženski sta ga držali in brisali, teta Mica z | mirno, | skrbno preudarnostjo, saj je bila vajena kretati | A |
« Tako je tekla povest naprej, | mirno | in neprestano, kakor čofota studenček v korito | A |
preden se je toliko potolažil, da je lahko | mirno | razložil svoj sedanji položaj.Žena mu je zdaj | A |
prosim, če mi daste kaj jesti.« Gospodinja ga je | mirno | premerila od vrha do tal.»Čigav pa si?« | A |
skrivala beseda, ko smo trepetali, ali bomo še kdaj | mirno | spali, ali se nam bo bedna deca kdaj najedla | A |
revijo in se na svoje oči uveril in lahko sedaj z | mirno | vestjo izjavim, da ni z moje strani prav nikakih | A |
sodnije, tedaj tako rekoč lastnega mesa in krvi. | Mirno | je živela rečena sodnija že dolgo vrsto let | A |
Življenjska ura mu je dotekla in se ustavila ‒ | mirno, | tiho ‒ nič se ni potrlo, le vzmet, ki uro goni | A |
Kaj mi ugleda radostno oko? Moja palica visi | mirno | in zadovoljno na običajni kljuki! Iznenada vprašam | A |
In je živel v krogu cerkveno mu poročene žene | mirno | življenje zakonskega moža. In mi ga je pravzaprav | A |
prostor, da je prazen. In si boste lahko vse slike | mirno | ogledali od blizu. Oziroma od daleč. | A |
dognala. Do tedaj pa je treba ohraniti kri | mirno | in se izogniti vsem nepremišljenim dejanjem | A |
/ dajajo v lekarnah. Pa je snubec lahko z | mirno | vestjo potrdil, da ga ne mara in ne pije. Gospa | A |
le slučaj, da ga imamo, ki bi ga bili lahko z | mirno | vestjo postavili na junaški mejdan na ručku | A |
storil enako? Slovensko dušo poznam in zato z | mirno | vestjo odgovarjam: »Ck!« Ta beseda se izgovarja | A |
ročico, zadovoljno kihnil in vse tri kralje | mirno | pustil mimo sebe na cesto. VI. | A |
je prešla razburjenost ‒ in pričel sem zgolj | mirno | tehtati in preudarjati ... « Prijatelj Davorin | A |
je Mokarica zatajevala, da je mogla govoriti | mirno. | »Nikar tako! | A |
Križ božji, vse je v redu. Bajtica moja, le | mirno | me počakaj, kmalu te obiščem.« In je šel. | A |
mišjo družino. Presneto je nastal semenj pod | mirno | streho.Miške so se podile, prevračale kozolce | A |
zabojčku na podstrešju. V klobčič zvita sta | mirno | spala.Še zmenil se ni nobeden za Hudournikovo | A |
se sklonila pod napušč in izginila. Storž je | mirno | obsedel na bukvi in čakal. Lišpavka je bila | A |
je čaj in tiho šel na podstrešje. Polha sta | mirno | spala.Storž lepo suh, tršat, zraven njega pa | A |
pašo. Sama je zaostala le težka starka in se | mirno | pasla.Tedaj priskačejo po stezi trije mestni | A |
ugledal vrh skale gamsa stražarja. Pod njim so se | mirno | pasle divje koze in kozliči. Toda kakor hitro | A |
obrnil na pogradu: »Sedaj imaš, miška sitna,« in | mirno | spal do jutra. Takoj po zajtrku se je splazil | A |
Seveda o Ljubljani se mu še sanjalo ni. »Lisko, | mirno | in zadaj!« Kužek je takoj ubogal in drobil tesno | A |
dedu Jožu, teti Neži in še mojemu bratu ‒ pa | mirno | velel: »Hitro pripravite voz, okomatajte konja | A |
Potem se je obrnila k hlapcema in velela: » | Mirno | povlecita!« Vse je umolknilo. | A |
Kar všeč mu je bilo. Pogrudil je kruh in se | mirno | začel pasti.Potegnil sem iz žepa knjigo s tistimi | A |
Večkrat se je Nana ozrla po Jakcu. | Mirno | je skrit ležal na senu, za zglavje je imel svoj | A |
Možak gleda štiri smejoče se fantiče. | Mirno | prime in dvigne najmanjšega ter ga postavi na | A |
šel vanj, a vse je bilo v redu. Čebele so | mirno | in pridno letele in nosile obilno žetev. Čebelar | A |
doma, iz mestnega prahu in šuma, za nekaj dni v | mirno | in tiho naravo, sem najrajši hodil po gozdu | A |
rep. Lenič nas je naslonjen na kurjaški kol | mirno | gledal in se veselo smejal.Privoščil nam je | A |
kdaj kje hodil ponoči in srečal človeka, mu | mirno | vošči dober večer.Vsakemu, čeprav ga ne poznaš | A |
lepo vrnil, je pošten človek. Če pojde pa tiho | mirno | tebe, potipaj v žepu, kje imaš nož, in si ga | A |
košček kruha, tudi klobase na smrček in mu velel: | Mirno! | Ko sem mu rekel: Jej!, je vrgel košček kvišku | A |
nabirat jagod, da mi jih prinese za kosilce. | Mirno | je čakala in časih še zaklicala: »Petruuus! | A |
Ovčarju se je takoj posvetila zvita misel v glavi. | Mirno | je pohvalil gospodka, da je kar dobro počil | A |
kakor ob največjem viharju. Nato je bilo vse | mirno. | »Rešena!« je vzkliknil starček. | A |
pozabil odriniti izgovorjeni tolar. Bonifac je vse | mirno | potrpel.Zato je skopi Pankrac tem večkrat pozabil | A |
odmota s hrasta, obstoji in gleda Bonifaca. | Mirno | in kar prijazno se mu približa in ‒ čudo ‒ izpregovori | A |
kmalu zagledal skozi goščo rdeče plamene, ki so | mirno, | kakor na sliki, žareli pod stebrom dima. Ob | A |
naš Gregorčič, »ki dajo jim dobra nebesa, da | mirno | jim teče valovje srca,« potem bi se do svetniškega | A |
bili povzpeli. Lahko bi brez posebnih bojev | mirno | krščansko živeli.To je gotovo dar božji, ki | A |
more zaslišati.« . / . / stran 35 . / Vorh je | mirno | sedel in čakal.Zvezde so bile čedalje bolj redke | A |
posedel pri Vorhu. Ko je uvidel, da je Vorh | mirno | zaspal, se je sezul in v debelih nogavicah hodil | A |
otrok pri hiši. France jo je spoznal, tiho, | mirno, | a lepo deklico.Njegove oči so se je takoj prijele | A |
poučenih za vojake.« Ali se človeštvo zares ne more | mirno | in pravično med seboj pogovoriti brez litja | A |
je bila zabrisana županova napoved vojske. | Mirno | je poslušal spoved stare ženice. Vtem so prihajali | A |
se zamudil,« je rekla z velikim premagovanjem | mirno, | z navadnim glasom. »Že spet me karaš.« | A |
Franca!« »Le kar, gospod,« je rekla čisto | mirno. | »Matic vam hodi pomagat delat?« | A |
Stopila je predenj in sklenila roke ter ga | mirno | gledala. France je imel pripravljeno psovko | A |
sobo. »Zakaj si ju obrekovala?« je rekla čisto | mirno | Lojza. »Franceta nisem nič.To je vse ona naredila | A |
dušni pastir, ne jaz.« »Pustimo to,« je rekel | mirno | župnik, dasi ga je na vso moč grizla Golobova | A |
izpregovoril Matic. Jančarica se ni niti ozrla in je | mirno | žela dalje: »Da bi bilo vsaj še en teden lepo | A |
« . / . / stran 216 . / »France,« je rekla | mirno, | dasi jo je podplula rdečica, »samo s temle Blaževim | A |
Še mar mi ga ni bilo. Šla sem | mirno | mimo njega in, dasi se nisem nič ozrla vanj | A |
podčastnik na župana. »U, kaj pa je?« se je | mirno | zavzel župan in ni stopil nič hitreje. »Aló | A |
konje in vojake ter mukali. Kunci, ki so se | mirno | pasli z zjedmi in bili navajeni tankih glaskov | A |
krone, in umem, kako je mogoče sedem mrzlih ur | mirno | prečepeti na tlaku, da osmo uro pride domov | A |
šel s trdim korakom, navajenim zmag, počasi in | mirno | do stražnika nad vrati.Stražnik mu je pokazal | A |
pergament prebral, ga je položil na mizo in | mirno | sédel. Azbad ni bil radoveden, ker mu je bilo | A |
Ali Sloveni so sedaj ukročeni. | Mirno | pasejo črede po svoji zemlji, čemu bi jih napadal | A |
sporočil poveljniku Hilbudiju, kar je našel: vse | mirno, | nobenih sovražnikov. Toda sredi pota, kjer je | A |
Dovolj so nam dali to pot! Vrnimo se | mirno | domov do pomladi.Potlej se zberimo in udarimo | A |
sršenasto razkačen. Iztok je sédel kljub temu | mirno | poleg njega in dolgo molčal. »Striček, ne bodi | A |
železo. Zato se ne pričkajte v vojnem svetu, | mirno | in tiho se vrnite.Svarun osamljen ne more na | A |
Zvezde so ugašale. Propontida je ležala | mirno | pred nogámi carskih dvorov, kakor bi čakala | A |
v hipodrom in na prostrane trge. Zvezde so | mirno | gorele, ponižalo se je vzhodno nebo in spustilo | A |
Epafrodit se je začudil. Iztok mu je gledal | mirno | v lice. »Pevec, ker hoče očka. | A |
izvedel, zdajle, ko sem se namenil domov, da bi | mirno | počil od trpljenja.« »No, povej, Radovane! | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |