mirno (1.101-1.200)

prislonil uho na vrata. Zdelo se mu je, da sliši	mirno	dihanje, zato je na prstih stopaje odhitel k	A
besed. »Tako ne prideva do jedra,« je dejal ta	mirno.	»Neprijetno mi je, da vam moram dati pred obraz	A
Gospodinjila je mojemu očetu in živela sta	mirno	in složno v tej naši hišici. Ko so moj	A
Gradišču in na Belem dvoru je potekalo življenje	mirno	in tiho, kakor doslej, samo bolj pusto in žalostno	A
oglja so bile v temi njegove oči - in čisto	mirno	odgovoril: »Čakam, da poteče dogovorjeni rok	A
strahu drhtečim glasom, čeprav je vedel, da ona	mirno	spi v svoji čumnati. Nič odgovora, vse	A
Tisto noč, verujte mi, sem po dolgih dneh spet	mirno	in sladko spaval na trdih brunih splava, ki	A
pa,« je zaključil z oholim poudarkom, »lahko	mirno	verjamete izpovedim mojih dečkov.Poznam jih	A
prve mesece svojega pastirjevanja razmeroma	mirno	in zadovoljno in živina je pod njegovo pastirsko	A
pojavila kakor gosta iz drugega sveta, sredi	mirno	se pasočih govedi.Ob strani mu je bil zvesti	A
njegova obiskovalca, in prizadeval si je, z	mirno	pojasnitvijo preprečiti položaj na Stropniški	A
proti hiši. Pred vrati ga ustavi gospodar,	mirno	vleče dim iz svojega vivčka. »Eha!	A
lačnih volkov tuli v gluho noč. V hlevu je vse	mirno,	samo rahlo sopenje speče živali mu priča, da	A
dva prostorna šotora, med katerima so lovci	mirno	se pomenkujoč deloma sedeli, deloma poležavali	A
pripravljal debelušen možak. Vzdušje je bilo	mirno.	Nizko nad Smodivnikom so gorele zvezde in se	A
se zagotovo izpolni vaša volja in da tudi jaz	mirno	uporabim njuno imetje za izboljšanje vašega	A
hrepenenjem po nečem, česar še ni bilo v njegovem	mirno	potekajočem življenju. Nocoj se je prvič jasneje	A
prizanesljivo preslišal obregljivo izrečene besede in	mirno	zaključil svoje svarilo: »Veš, takšna neplodna	A
zahahljal trgovec, se razkoračeno postavil pred	mirno	zročega Lovreka in si roki izzivalno uprl v	A
čudovito sliko: dva inteligentna nasprotnika se	mirno	in složno pogovarjata za isto mizo.Ali nimam	A
poti spremljale tek Ložnice. Ljubil je to	mirno	stezo sredi polja, ljubil žuborenje valov, ki	A
vlakom odpravimo v Gradec. Pozivam vas, da nama	mirno	sledite, sicer vas morava ukleniti!«	A
ste se upirali? Obljubite mi, da nama boste	mirno	sledili, pa vas spet razklenem!« Lovrek	A
četnemu raportu!« »Pokorno javljam,« se mu Lovrek	mirno	postavi po robu, »zaostal sem na izrecno povelje	A
ljudeh je potekla Lovreku Velika noč tiho in	mirno,	brez prazniške razigranosti.Po praznikih, ko	A
Spoštujte smrt, kjerkoli je in razidite se	mirno...	« In obrnivši se k nepremično stoječemu	A
goljufijam je nekoč podlegel, tisti človek, ki je z	mirno	vestjo prelomil božje in človeške zapovedi,	A
drevje s preperelimi, dolgimi vejami, - to sivo,	mirno,	težko nebo, - to so le še same mrzle sence,	A
mizo in oči so se ozrle na cesto. Stríj se je	mirno	sprehajal po tlaku in pogledal zdaj pa zdaj	A
Alešu, da gleda naravnost nanj; nepremično,	mirno,	nič očitajoč, samo resno izprašujoč, kakor pri	A
nató pa smo šli vsi k bolniku, ki je slonel	mirno	na svojem mestu in pazno gledal na poslopje	A
ima Stanka?“ Zdelo se mi je čudno, da je tako	mirno	govoril o svoji bolezni. ”Stanka?	A
cesti proti domu. . / . / stran 153 . / Tiho,	mirno	je bilo, le zdaj pa zdaj je šinila temna postava	A
247 . / ”Nič nisem znorel!“ je odgovarjal Jan	mirno.	”Pusti me, František, da grem!	A
zmotil, tvoj obraz razodeva!“ odgovoril je Traven	mirno.	Trepetaje so se nasmehnile njene ustnice	A
”Ali sva opravila za nocoj?“ je odgovorila	mirno,	kakor da je bila vprašala: ”Kaj boš večerjal	A
včeraj je prišel iz blaznice!“ Edvard je gledal	mirno	s temnimi, globoko udrtimi očmi, kakor da bi	A
noč je pil kakor nikoli, pa se ni upijanil.	Mirno	so gledale njegove oči, njegove misli so bile	A
stoji tam že ves dolgi večer; premišljeval je	mirno.	”In jutri pride smrt; kakor je bilo sojeno	A
kristjana. Jaz pa mislim, da ni bilo tako: tiho in	mirno	se je v jesenski noči združil z Močilnikom,	A
zlijejo v eno samo kesanje; srce je žalostno, a	mirno	je. Kadar se bližajo prazniki, mi trkajo	A
je imel ogrnjeno, dasi je bilo gorko zunaj;	mirno	je sedel, ko me je ugledal, samo z glavo je	A
nočí se. Nič si ne delaj skrbi, Lužarica, in	mirno	zaspi; ne misli na smrt.“ Lužarica je trudoma	A
soseda in je vstala. ”Ne misli nanj in zaspi	mirno.	Zjutraj rano pridem pogledat.	A
in mokro od potú, ali tudi glava je obležala	mirno,	vrat je bil trd in mrtev.Že se je bila smrt	A
mrzla noč je bila zunaj. Zvezde so gorele	mirno,	na snegu je odsevalo svetlo nebo; leden veter	A
planoto. In gozd se ni pomaknil bliže niti za ped,	mirno	je stala v daljavi črna senca.Popotnik ni opazil	A
pijanec. Bodi kdorkoli, popotnik, Bog ti daj	mirno	zadnjo uro!“ Zaslišal je iz samote čuden	A
plamen, hlapec se je ozrl na mrzla, bleda obraza,	mirno	speča, in tedaj ga je spreletelo kakor spoznanje	A
gledal nase kakor na tujca in popotnika; vse	mirno	in prijazno je pripovedoval, kako da je bilo	A
prvikrat zadobil sveto odvezo ... Poslušaš me tako	mirno	in zaspano, kakor da ti pripovedujem staro zgodbo	A
da so lica polna in zdrava, da gledajo oči	mirno	in zadovoljno. ”Nisi posegel v zvezde, še segal	A
Veján! Ali mislite, da bodo drugi trgovci kar	mirno	gledali novega tekmeca innjegovo kupčijo?Kaj	A
izpregovoriti besedo. Vejánovka stoji nekaj časa	mirno	na mestu, kakor prikovana, tako jo je presenetil	A
odkod je vse prišlo. ”Pobotnico?“ odgovori	mirno	in z zategnjenim glasom, kakor da je preslišal	A
tako tudi bo.“ ”Motiš se,“ odgovori mu žena	mirno.	”Doslej je obveljala vselej tvoja volja, a zdaj	A
da sem si komaj upal dihati; ležal sem čisto	mirno,	oči široko uprte v somrak.Bilo je kakor v sanjah	A
Stala je poleg postelje, ob vzglavju. Čisto	mirno;	ni se ji pač mudilo nikamor.Ali onadva je nista	A
ustnice se niso zgenile in tudi oči so gledale	mirno.	Poklonil se je, kakor se je bil poklonil vsak	A
njenemu obrazu. Ona me je gledala naravnost v oči	mirno	in nepremično, da me je pretreslo do mozga.	A
Zadremal sem samo za pol ure. Ona je dihala	mirno	in enakomerno, ustna pa so se smehljala ...Samo	A
čisto beli oblački so sanjali na obzorju tako	mirno	in pohlevno, kakor bi se bili rodili šele prav	A
in v tihi grozi strmé oči ... In nazadnje še	mirno	in prijazno besedo.Tistim, ki zahtevajo od umetnikov	A
vsa ljubezen je bila pri kraju in zaspala sem	mirno	... II	A
drugačna, da se je zgenila ali celo zasmejala;	mirno	je stala tam, roke v naročju in v rokah knjigo	A
zelo neumestna šala; zato govoriva lahko čisto	mirno,	Judit!Kdo bi se vznemirjal zaradi ... šale?	A
da sem se oddahnil, ker si mi ponudila tako	mirno	svojo roko v slovo.Narobe -- zelo težko mi je	A
bojah: v daljavi so se spojili posamezni deli v	mirno,	harmonično celoto.Poslušala sem nekdanje glasove	A
viržinko, ki ni gorela nikoli in je delal tako	mirno,	s počasnimi, umerjenimi kretnjami, kakor zidar	A
ste si želeli moj obraz?“ Pogledal me je tako	mirno,	kakor da bi govoril s kostanjem. ”Ne smel	A
preštudiral sem visoko šolo ljubezni!“ O, tako	mirno,	tako zaničevalno očitanje je bilo v njegovih	A
otroške oči, kadar sem slišala tisto toplo,	mirno	govorjenje zadovoljnih ljudi in veseli smeh otrok	A
bile odprte, tolste, okrogle rokce so ležale	mirno	na odeji; ko je začutil svetlobo na obrazu,	A
nisem človek prav za nobeno rabo, nego za lepo,	mirno,	domače življenje.Ko bi bil slepar, bi se ukvarjal	A
stran, ne najdem več svoje poti. Kdor hoče	mirno	in prijetno živeti, ne sme poznati življenja	A
ne ponoré ljudje tudi od lakoti?“ ”Tudi!“ je	mirno	odgovoril zdravnik ter je hitel z njim. Predno	A
suhe, brez krví, kakor zgrizene; oči so gledale	mirno,	od nekod iz daljave, trepalnice so bile zakrvavele	A
spravilo vse v en črn klopčič. Konja sta čakala	mirno,	okrenila debeli glavi ter strigla z ušesi.Ženske	A
gube ter spravil v suknjo. Vse to je ravnal	mirno,	brez skrbi in premišljevanja, kakor da bi lomil	A
Lenart se je postavil tja. Stal je	mirno,	ker bil je od mrzlega kamna vse do srca.Ko je	A
stran, pade v tišino in brezdušje; in srce je	mirno.	Na stopnicah mu je prišel naproti učitelj	A
obsenčeno zgorenjo usten. Vsaki se je trdo in	mirno	vstopil pred Lenarta, sklenil roke na hrbtu	A
more veliko govoriti: vse čudovito pravilno,	mirno,	brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote	A
Škoda take brade! Kako ponosno,	mirno,	dostojanstveno bi se držala n. pr. pod sivim	A
in vpitje okrog njega. Nekaj časa je kretal	mirno,	hladno, dostojanstveno, kakor se spodobi sodnemu	A
GOMILA Beli oblaki so stali	mirno	na nebu, razstrti od obzorja do obzorja, podobni	A
odigra to poslednje poglavje, odigralo se bo	mirno	in vsakdanje, brez glasu in brez sledu. Ulica	A
nočnega neba. Zasvetilo se je in je svetilo	mirno.	Tone je plezal gor, in ko je gledal	A
do vrha, sunil je z vso silo in nato je stal	mirno	na kupoli, glavo upognjeno, roke ob životu.	A
tla in obležala je v kotu, ob durih. Ležala je	mirno,	ali glej, že se je zgenila, vzdignila se je	A
Izpustil je in se je sklonil. Ležalo je pred njim	mirno,	iztegnjeno; ni se genilo in tudi oči ni bilo	A
Nikoli še ni videl noči, ne zvezd, ki so sijale	mirno,	in ne velikega neba, ki mu ni kraja nikjer in	A
- Zdaj je vse izgubljeno! - Ležal je	mirno,	toda kmalu se je zdrznil, oprl se je s komolcem	A
izpustil; padlo je zamolklo na tla in je ležalo	mirno,	toda oči so se svetile in obraz se je smejal	A
Tone, zakričal. Zgrabil je telo, ki je ležalo	mirno,	zasadil je nohtove vanj, vzdignil visoko in	A
mislil Tone, ozrl se je na brata, ki je spal	mirno,	in obšla ga je globoka groza.Bratove trepalnice	A
dolino; od daleč se je videlo, kakor da bi stale	mirno,	samo časih se je zasvetilo nekaj belega v soncu	A
Dokler so škripale stopnice, je ležal Tone	mirno	in se ni okrenil, ali vedel je, da se je ozrla	A
glasove. . / . / stran 164 . / - Tako žive	mirno	in nič jim ni na srcu. - Tudi gozd je	A
nikoli. - In strah ga je hipoma minil, šel je	mirno,	prijel je za kljuko in je odprl. V zakristi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani