Vpisal je torej otroka v knjigo in potrebno ukrenil, da se otrok še v krstnih bukvah ljubljanske škofije prepiše kot zakonski. Tako je bila stvar vnovič in ‒ človek bi mislil ‒ dokončno zravnana v red in kolo časa se je lahko z mirno vestjo sukalo naprej. Micka je rasla kakor konoplja, zdrava kakor riba, pridna kakor čebela.