Jaz sem zdaj kriv vsega gorja, ki visi nad nedolžnimi glavami!
Ves sem bil iz sebe, roki sta se mi krčili v pest, do krvi sem se grizel v ustnici, mrzlica me je izpreletala ‒ potem pa ne vem, kako je prišlo, kar na hip mi je prešla razburjenost ‒ in pričel sem zgolj mirno tehtati in preudarjati ... « Prijatelj Davorin je prekinil svoje pripovedovanje. Od mesta sva čula biti dve.