mirno (1.201-1.300)

Postal je pred okencem in je gledal po dolini;	mirno	je ležala vas tam doli, luči so gorele mirno	A
mirno je ležala vas tam doli, luči so gorele	mirno	nocoj, nobena ni vztrepetala; in zadaj. so se	A
pred šolo. Na velikem prostoru je bilo še vse	mirno;	okna visoke hiše so se bleščala, in časih se	A
in belo gledale name njegove oči. Tiho in	mirno	so izpraševale: ”Kdo je kriv?	A
Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni pa	mirno	vest in življenje brez greha!« Tako	A
Kdo je pijan, hlapec?« Jernej je	mirno	sedel in mirno govoril, kakor da bi se pogovarjal	A
je pijan, hlapec?« Jernej je mirno sedel in	mirno	govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini	A
Bog ga je potolažil in bridkost je izginila in	mirno	je bilo njegovo srce. Tako je Jernej	A
klečal in jokal!« je rekel Jernej. »Zakaj bolj	mirno	je srce v joku nego v smehu; in solze umijejo	A
prežali iz temnega ozadja; svetnik je klečal	mirno	na kupu okrvavljenega kamenja, oči njegove so	A
hodniki so bili temni in samotni. Prišli sta	mirno	visokega okna, ki je bilo zagrnjeno samo napol	A
božja volja,« je odgovorila sestra Cecilija	mirno.	Duri so se zaprle in koraki so odhajali po mostovžu	A
se ozirale . / . / stran 21 . / malomarno in	mirno	po sobi.Klobuk je držal z obema rokama na hrbtu	A
svetloba je sanjala na zagrinjalih, na stenah.	Mirno	in enakomerno je soplo na posteljah; zunaj je	A
prva!« »Kaj nisem rekla?« je opomnila Minka	mirno.	»Saj sem vedela, da bom prva.«	A
smrt ni mislila Minka. Njeno srce je bilo tako	mirno	in hladno, kakor srce grobarjevo.Prihajale so	A
in ni se ji hotelo vstati. Minka je ležala	mirno,	roke na prsih, oči odprte, tudi ustnice so bile	A
in gladko kakor iz porcelana; oči so gledale	mirno,	punčice so bile obrnjene malo navzgor, polskrite	A
perotnicami in pod vratom, nato pa je zobal	mirno,	kakor da bi se nič ne bilo zgodilo.	A
se krčevito za mrzle žice ter gledal nizdol.	Mirno	je bilo, nič se ni prikazalo. Lotevala	A
je s trudno roko lase raz čelo in je zaspala	mirno.	Tina je gledala v noč, dokler ni legla kakor	A
luč je bila v njegovih očeh. Tina je sedela	mirno,	obrnjena proti postelji; začutila je v srcu	A
za praznike. »Ne!« je odgovorila Lojzka tako	mirno	in pogledala očetu tako mrzlo v obraz, da ni	A
postala je roka, oči strme in ne vidijo ničesar,	mirno	kapajo solze in neprestano, že so bile izdolble	A
sije skozi okna, izza temnordečih zastorov,	mirno	sonce.Malči je poslušala vesela in ko je zaspala	A
Tam je nebo jasno, neskončno, vse je čisto	mirno,	neoskrunjeno; širijo se zeleni travniki, pisani	A
glas in se je za hip vzdramila. Tiho je bilo;	mirno	in dremotno so gorele luči na jaslicah... »Mati	A
bila v izbi in mraz je bilo, mati je ležala	mirno	na postelji in se ni zgenila.Tedaj so se odprle	A
Božične pesmi so se vzdigale zamolklo iz katakomb,	mirno	so gorele luči na jaslicah. Komaj se je zavedla	A
grla. Katica se je ozrla in mu je pogledala	mirno	v obraz: »Mati je umrla!«	A
sredi izbe, nato šel molčé in zaprl je duri	mirno	za sabo, kakor da bi se bil nečesa domislil	A
valovalo je na desno in na levo, a vojaki so stali	mirno	in njih obrazi so bili resni in osorni. Veter	A
razburjen, tudi ne žalosten; govoril je tako	mirno,	kakor da bi pripovedoval starodavno pravljico	A
lepa je bila, kakor sam božji angel. Spala je	mirno,	čeprav ji je trepetala na licih nemirna svetloba	A
Micika je sedela tam v kotu za mizo ter gledala	mirno	in radovedno, kakor na prevračanje in spakovanje	A
pa me je zabolelo vse od glave do nog. ”Tak	mirno	leži ... ti!“ je zakričal brat.Šel je iz izbe	A
taka malenkost. Vsled teh ljudi gre svet čisto	mirno	svojo pot naprej.Čemu je treba, da bi se pameten	A
svatuje - ob pravi uri bo potrkalo, bo reklo kar	mirno	in prijazno: ”Spomni se, odkod in kdo da si	A
smrti. . / . / stran 130 . / Visoko stojita,	mirno,	na naju strmita ... in to si ti in to sem jaz	A
zganeta se; visoko nad črno globočino stojita,	mirno,	na naju strmita. - - - ”Oj Anka, usmili se	A
uprte; kazali so bele zobe ter spali trdno in	mirno.	Še preden se je sonce nagnilo do svetlega	A
je bila opravila šolo. Živeli so v beraštvu	mirno	in tiho, ker jim je bilo beraštvo v krvi.Niso	A
Izpregovorila sta časih besedo, prijateljsko in	mirno.	Zaprl je knjigo.	A
zvečer, ko je hiša samotna in tiha, prihaja	mirno,	zmerom bližje, in kri ledeni, noge se ne morejo	A
sonce ... Prižgal sem si cigareto in ležal sem	mirno	v zadovoljstvu in topli lenobi.Smešno je, kako	A
ko si govorila o slovesu, ko si govorila tako	mirno	o koncu najinega ”občevanja“, mi je bilo tiho	A
skrb; in vendar je nad vso neizmerno bridkostjo	mirno	plaval sijaj verne vdanosti, ta ljubeznivi,	A
kakor bergle ... saj veš!“ Govoril je počasi in	mirno;	tedaj pa je bila tudi meni glava težka, vroče	A
Nekaj, kar se ni dalo povedati, je ležalo	mirno	in žalostno v globočini najinih misli.Karkoli	A
nocoj! Oni dan je zajokal nenadoma; spal je	mirno	-- pa se prestraši in odpre oči in zajoka ...	A
je postrani pomežiknil name; nato je govoril	mirno	dalje. ”Moji otroci, napol oblečeni, kakor	A
pojedel, tudi zaljubil se ne bo vate!“ Stala je	mirno,	komaj da se je ozrla name.Zdelo se mi je, da	A
takratno duševno razpoloženje... Nocoj zatisnem	mirno	svoje oči; po moji sobi ne bodo šumeli več koraki	A
Opolnoči sem legel na posteljo. Zaspal sem jako	mirno;	trepalnice so mi zlezle same na oči... Zdi se	A
VII Sonce mi je zoprno, - in celó še to	mirno	jesensko sonce.Vse leži pred očmi kakor na dlani	A
Tam se ni bil zganil nihče. Oba sta slonela	mirno	drug poleg drugega; ona je bila sklonjena malo	A
zaklal človeka...“ Pogledala me je široko in	mirno,	kot da ne razume ničesar. Čula je natanko besedo	A
”Ne dolgo več.“ Poljubil sem jo na ustna,	mirno	in čisto kakor sestro, ter odšel s težkim in	A
kljuko, ne da bi odmaknil oči od razpoke... Čisto	mirno	slonita, kakor da ne slutita ničesar...Jaz, -	A
niti čutil ni, da je zapihal veter skozi sobo...	Mirno	in z jasno zavestjo sem ugasnil svetilko, ki	A
poletnem večeru. Skazi okno se je videlo na čisto,	mirno	nebó, a nedaleč je stal na neki strehi golob	A
položil prédse na krožnik, gledale bi ti istotako	mirno	in mrtvo v obraz.Samó na ustnih je živelo čudovito	A
prstom ... Vitka, valovita postava se je kretala	mirno	in mehko, zdelo se je, da se neprestano nečesa	A
opolzlo ... Ali ne zavedajo se svoje gnusnosti;	mirno	in zadovoljno se prevračajo po luži in glas	A
je smejal v svojem srcu in je šel dalje tako	mirno	in lahko, kakor da bi šel skozi gozd. ”Ne	A
”Kaj si to ti, Tone?“ Jareb je ležal	mirno,	samo njegove oči so bile široko odprte in so	A
je bilo moje srce, zdaj pa je ozdravelo in je	mirno.	“ ”Če je mirno tvoje srce, pojdi od mene	A
zdaj pa je ozdravelo in je mirno.“ ”Če je	mirno	tvoje srce, pojdi od mene ... tudi moje srce je	A
tvoje srce, pojdi od mene ... tudi moje srce je	mirno,	spodoben človek sem.“ ”Zmerom je bilo mirno	A
mirno, spodoben človek sem.“ ”Zmerom je bilo	mirno	tvoje srce ...Zelo sem te ljubila, tako sem te	A
ustnicah, pod košatimi, gosposko zavihanimi brki;	mirno	so gledale oči, deleče vsemu svetu oproščenje	A
smehljaj ni tisti; mrtev je, kakor od kamena; tako	mirno	se smehlja podoba, ki je pad oltarjem.Ne zameri	A
Nenadoma se je bilo spustilo sonce za hribe in	mirno	so stali nad ravnino rdeči oblaki.Ves v temi	A
tudi oči, globoke in temne, so gledale trdo in	mirno.	Stopnice so bile temne in strme, toda stopala	A
se mu tresla. ”Glej,“ je govorila Ofelija	mirno	in počasi, ”ker ti nisi prišel, sem prišla jaz	A
bilo tebi greh in sramota.“ Ofelija je sedela	mirno	na zofi, život nekoliko upognjen, roke sklenjene	A
bo zgodilo, da se bova poslovila prijazno in	mirno,	kakor se življenje poslovi od smrti.“ Spet	A
ne bo nobenega srda več in nobene žalosti in	mirno	pojdeš v življenje, mirno pojdem v smrt.Ali	A
nobene žalosti in mirno pojdeš v življenje,	mirno	pojdem v smrt.Ali se spominjaš prvega večera	A
je vzkliknil Hojzič in je planil izza mize.	Mirno	in spodobno se je okrenila Liza proti njemu	A
Ne smeš vedeti!“	Mirno	jo je pogledal. ”Povej!	A
Zgodaj je vstal Damjan in je mislil tako	mirno,	kakor misli obsojenec ob jutru smrti. ”Saj	A
Gasit!“ ”S tega kraja se lepše vidi,“ je	mirno	odgovoril cigan in se ni ganil. Elija pa	A
je stisnil Elija obedve pesti in je planil;	mirno	je stala Izis pred njim in se je smehljala.	A
držita jo vsak za jedno roko in takó hodite	mirno	in počasi ob hišah.Zmirom ob hišah!	A
naposled prenehal in v tistem hipu je stala ženska	mirno	sredi odra, noge nekoliko krive, zasopla in	A
prišle naravnost iz srca in bi segale v srce.	Mirno	živita druga ob drugi, domača in javna resnica	A
prihajala. . / . / stran 78 . / Morje je bilo	mirno	in črno; zgenil se ni rahel val; nikoli ni pljusknila	A
za mano hrib; pred mano, na vse strani, črno,	mirno	morje.Šel sem dalje, višje; noge so se mi udirale	A
hudobno‐vesel. Nič ni odlašala; brez utrujenosti,	mirno,	ne hitreje in ne počasneje kakor poprej se je	A
vozovi prihajajo mimo, visoko naloženi; počasi,	mirno	in krepko stopata rejena konja.In tam -- svobodno	A
gledale nekoliko začudeno, nekoliko plaho, toda	mirno	in odkrito, kakor gledajo oči, ki so videle	A
žalostno pesem. Na postelji je ležala mati čisto	mirno;	bled je bil njen obraz, ustnice pa so se smehljale	A
zadel v loteriji?“ ”Ne še!“ je odgovoril Štefan	mirno	in si je mislil: ”Pred kosilom se ne bom prepiral	A
sem bil Peter Novljan!“ je govoril Poljanec	mirno	in je gledal v steno.”Potem pa sem izprevidel	A
da je bilo njegovo dotedanje življenje preveč	mirno,	leno in skoro dolgočasno; presladko kakor sirup	A
človeška noga razen njegove. Tu je tiho in	mirno,	- kakor v sanjah gorí dišeče olje na kaminu	A
očmi in odprtimi ustnicami. Roké so mu ležale	mirno	na kolenih in ni se zganil, kakor da bi se bil	A
cele ure v strop ter se igral s palcema, in	mirno	so vstajala jutra in so prihajali mrakovi...A	A
da bi se čuli samó koraki prihajajočih sanj;	mirno	so se bleščale zvezde, podobne ugašajočim svečam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani