Tudi misli so zamrle in otrpnile, sključen sedim in se tiščim v havelok, prijateljevo govorjenje slišim kakor v polsnu. Konj na desni strani je pričel hrskati, zadnji konec meče kvišku, buta z nogami nazaj, Jaka se ogleda, nategne vajeti in ga pregovarja: »Bodi, bodi,« pravi, »Luca, kobila neokretna! Saj nisi stara več štiri leta, saj jih šteješ deset!