Kot na ukaz so zgrabili za puške in začeli streljati. Jaz sem bil tedaj že v jami; med ropotom kamenja in zemlje, ki se je posipala za menoj, nisem slišal razločno nobenega poka, a kakor hitro sem pristal na dnu jame in pogledal kvišku, sem zagledal razdejanje zgubljenih svinčenk, ki jih je patrulja razsula po bližnji strehi: nekaj strešnih opek se je razletelo in po koščkih zdrsnilo v strešni žleb. Ko sem čez nekaj minut prilezel z drugimi vred iz jame, patrulje že zdavnaj ni bilo več nikjer, na pol poti med šolo in gramozno jamo, tam, kjer sta pač revici zaostali, pa sta ležali dekleti, Anica in Zinka.