nova beseda iz Slovenije
referenčnega, znotrajliterarnega dejstva, da je Milan | Kundera | v svojem romanu Neznosna lahkost bivanja ljubezenskemu | D |
je bila železna zavesa sploh mogoča. Milan | Kundera | je v svojem odmevnem eseju leta 1984 Tragedija | D |
francoščine prevaja isti prevajalec, Jaroslav Skrušn;. | Kundera | je na začetku sedemdesetih let pobegnil s Češkoslovaške | D |
v zahodni hemisferi, z romanom Nevednost se | Kundera | se kljub vsemu nekako vrača domov, v srednjeevropski | D |
spodletelosti, odtujenosti. Omeniti velja še, da je | Kundera | roman zasnoval kot novoveško oživitev Odisejevega | D |
revije Atelier du roman, kamor je zahajal tudi | Kundera. | In kdaj celo Houellebecq, preden je postal slaven | D |
desetletji se je moral češki pisatelj Milan | Kundera | pogosto zateči v samizdat, samozaložbo, če je | D |
maternem jezik - ne zaradi cenzure, ampak ker je | Kundera | zadnje tri knjige napisal v francoščini, ker | D |
je prevod slab in da to, kar berejo, sploh ni | Kundera. | Še sreča: ko bo izšel izvirni prevod, mu bralcev | D |
naravnost obseden od želje po pozabi ...« (M. | Kundera) | je citat, iz katerega je nemara izhajala profesorica | D |
dramatika Milana Dekleve (rojen leta 1946). | Kundera | je nenavadno ljubezensko zgodbo med Tomažem | D |
vrnimo k svetovljanstvu in nacionalnosti. Milan | Kundera, | češki pisatelj, ki že desetletja živi in ustvarja | D |
majhni narodi iz nje velikokrat izpuščeni. | Kundera | je tako prepričan, da če Franz Kafka ne bi pisal | D |
obešanje, preganjali pse in je češki pisec Milan | Kundera | o njih zapisal, da se je duša množic nekoč istovetila | D |
Pa smo spet pri bratih Čehih. Kdaj že je | Kundera | rekel, da ima pač vsak pravico do svojega slabega | D |
sta oba romana novejša, tematsko aktualnejša. | Kundera | se ukvarja s sovjetsko okupacijo Češkoslovaške | D |
svobodno, ker sem roman dojemal, kakor je rekel | Kundera, | kot 'neomejeno polje svobode', vendar se je | D |
knjige pisateljev, kot sta Martin Amis in Milan | Kundera. | Kot eden najpopularnejših Britancev je bil Albarn | D |
Pletež emigrantskih usod Milan | Kundera: | Nevednost, prevedel Jaroslav Skrušny, Beletrina | D |
Beletrina, Ljubljana 2007. Češki pisatelj Milan | Kundera, | ki se je leta 1974 izselil v Francijo, je v | D |
osvoboditev, kot so ga imeli v domačem okolju. | Kundera | v poglobljenih opisih človeških usod navrže | D |
sanjal o lepši prihodnosti, je celo pobralo. | Kundera | označi emigrante s prispodobo Odiseja, največjega | D |
velika čarovnija vrnitve! Skozi ta prizor je | Kundera | nakazal bistvo emigrantstva, prepletenega z | D |
sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pisal | Kundera, | nujno peha v površnost in površinskost.Kakšni | D |
domačem« okolju in se dobro počuti le v kavarni | Kundera, | kjer se zbira bohemska druščina.Živi skupaj | D |
čisto neizrabljeno. Tak lik je uporabil Milan | Kundera | v romanu Identiteta in ga simboliziral z rdečo | D |
to iz moške perspektive ni slabo, čeprav je | Kundera | kljub temu, da se tega brani, pri tem dokaj | D |
sem ponosna, da lahko pišem v obeh jezikih. | Kundera, | recimo, ki je v podobni situaciji, ne dovoli | D |
lahko le iz tega, kar poznam. Torej kot bi rekel | Kundera: | pisatelji gradimo hiše iz naše opeke.A potem | D |
Neznosna lahkost bivanja, ki jo opisuje Milan | Kundera, | je mnoge zazibala v aktivistični (s)pokoj.Nova | D |
daleč kot tisti züriški profesor, za katerega | Kundera | pravi, da je mislil, da je dober - pa je bil | D |
vodo, da je ostal pri življenju. Afera Milan | Kundera | Za komunistični režim in proti njemu | D |
največjih peres sodobne književnosti: Milan | Kundera. | Misel je močna, ampak njegova, kajti 79-letni | D |
češki pisatelj je prepričan, da je cilj »afere | Kundera« | , ki je izbruhnila pred dnevi, pokopati pisca | D |
pravi dokument, ko se je na policiji pojavil | Kundera, | so ga aretirali.Dvořáček je nato za las ušel | D |
so ga spustili 1963. leta, takrat ko je Milan | Kundera | objavil zbirko novel Smešne ljubezni ter z njo | D |
Respekta Martin M. Šimečka poudaril, da je »Milan | Kundera | zamudil priložnost, da bi po zgledu Günterja | D |
objavljenih po padcu komunističnega režima? | Kundera | v svojo rodno domovino vselej potuje incognito | D |
Mimi Podkrižnik Znano je, da je bil Milan | Kundera | tudi na strani režima.V študentskih letih je | D |
je težko upirala takšnim iluzijam.« P. Ku. | Kundera: | Premišljeni atentat Milan Kundera je po obtožbi | D |
Kundera: Premišljeni atentat Milan | Kundera | je po obtožbi, da je prijavil vohuna, dal predvčerajšnjim | D |
internetu, ne vem več, na katerem, italijanskem ... | Kundera | je delal za tajno policijo ...To je totalni | D |
nekdo skril za mojim imenom, tega ne vem.« | Kundera | je bil za službo državne varnosti v resnici | D |
Levi.« V nekem drugem poročilu piše, da je | Kundera | naročil 20 dekagramov ruske salame, njegova | D |
odprti policijski dokumenti, po katerih naj bi | Kundera | v mladosti s svojo domnevno ovadbo nekoga spravil | D |
10.22 isti.txt:41568 . / Fenomeni K aferi » | Kundera« | Treba je rešiti Milana Kundero!* | D |
mladostnih utvar in iluzij. (Mar nas ni prav | Kundera | blago in prizanesljivo spomnil, kako smo tostran | D |
avtorja,« je nemalokrat izrekel in zapisal Milan | Kundera. | In če nam civilno ravnanje pisatelja, ki nas | D |
hamartija. In v tej dilematično odprti situaciji | Kundera | svojega junaka pušča vse do konca romana, nič | D |
v literarni prispodobi rečeno - poiskal tudi | Kundera. | Iz praških Teb se je izselil na pariški Kitajron | D |
zoper mlado slovensko državo, je pisatelj Milan | Kundera | v pariškem Mondu objavil pismo podpore svojim | D |
Svet so ljudje | Kundera | zahteva opravičilo Milan Kundera, 79-letni | D |
Kundera zahteva opravičilo Milan | Kundera, | 79-letni češki pisatelj, zahteva, da se mu češki | D |
Dvořačka. Še isti dan, ko se je na policiji pojavil | Kundera, | so Dvořačka aretirali, je razvidno z dokumenta | D |
urana, v Příbramu. Ponavadi skrajno zadržani | Kundera | se je hitro odzval in obtožil inštitut in medije | D |
Boris Čibej Václav Havel o aferi | Kundera | V zvezi z afero Kundera se je v tedniku Respekt | D |
Václav Havel o aferi Kundera V zvezi z afero | Kundera | se je v tedniku Respekt oglasil nekdanji češki | D |
petdesetih letih ovaduh, zaradi česar je Milan | Kundera | zahteval, da Respekt na naslovnici objavi opravičilo | D |
piše: »Tudi če je res - o čemer dvomim -, da je | Kundera | nekoga ovadil policiji, je treba to obravnavati | D |
Kundero in obsodilo trditve češkega tednika, da je | Kundera | ovadil moškega, ki so ga zaradi vohunjenja obsodili | D |
Jean-Pierre Melville, Kubrick, Kafka, Camus, | Kundera | - je odgovor na vprašanje navdihov, vzornikov | D |
1868). 1929 Rodil se je češki pisatelj Milan | Kundera. | 1930 V Bayreuthu je umrla nezakonska hči Franza | D |
Za romani skrita uganka Milan | Kundera | bi bil rad predvsem romanopisec.Na današnji | D |
predvsem ne verjame novinarjem. S Šalo je Milan | Kundera | na predvečer praške pomladi leta 1967 obračunal | D |
leta 2006, 22 let po prvem izidu v Franciji; | Kundera | je kar naprej prepovedoval tudi ponatise in | D |
nihče gledal, ali je še vedno tukaj.« Milan | Kundera | Namesto polemike novo delo | D |
ravnal, bi dokazal samo, da si tudi ti nor.« | Kundera | pač nima namena dokazovati, da ni riba.Niti | D |
pravi dokument, ko se je na policiji pojavil | Kundera, | so ga aretirali.Dvořáček je nato za las ušel | D |
prostost so ga spustili 1963., takrat, ko je Milan | Kundera | objavil zbirko novel Smešne ljubezni ter z njo | D |
mučili in štirinajst let zadrževali v zaporih. | Kundera | je zatrdil, da ni naredil ničesar, pa čeprav | D |
njegovo ime zapisano v izvirnih dokumentih. Je | Kundera, | ki je leta 1975 odšel na Zahod, le žrtev nekoga | D |
primerjati z velikanom literature, kakršen je | Kundera. | Je pa res, da to nikoli ni bil moj namen. | D |
njimi se je znašel celo znani pisatelj Milan | Kundera. | Zanj se je zavzel nekdanji predsednik Vaclav | D |
je bil André Malraux »"mitomaničen"«, Milan | Kundera | je pred časom doživel resne obtožbe, da je ovajal | D |
Tomizza, Peter Handke, Péter Esterházy in Milan | Kundera, | na seznamu dobitnikov frankfurtske nagrade pa | D |
lahko tudi orodje sistema, kot je razmišljal | Kundera | v Neznosni lahkosti bivanja ... Ja, na kič so | D |
kulturnega obstajanja. To je potrdil tudi Miran | Kundera, | ko je govoril o slovenskem narodu v trenutku | D |
disidentstva, svetovno znani češki pisatelj Milan | Kundera, | ki je takrat pisal praški tednik Respekt, je | D |
visoke šole za umetnost in goreči stalinist | Kundera | policijskim oblastem domnevno naznanil antikomunista | D |
zapisniku o prijavi, pa ga je »študent Milan | Kundera, | rojen 1. aprila 1929 v Brnu, stanujoč v študentskem | D |
pomilostili in izpustili na prostost. Milan | Kundera, | ki že od leta 1974 živi v Parizu, je pred letom | D |
s katerim je Dvoracka oblastem izdal študent | Kundera. | Po mnenju češkega zgodovinarja Petra Koure | D |
1950, v skladu s katero je Dvoracka denunciral | Kundera, | lahko bila naknadno falsificirana«.Vendar Kunderova | D |
pokazalo, da je bil v celotno zadevo res vpleten | Kundera, | saj da je bil takrat goreče vnet za stalinizem | D |
pesnik nosi v sebi svojo, kot bi dejal Milan | Kundera, | »neznosno lahkost bivanja«.Pri vas je to tudi | D |
svojo provinco, podeželje, tako kot Fellini, | Kundera, | Mrožek - drugače kot asfaltni vrabčki, ki se | D |
mladosti? Totalitarni kič, kot bi se izrazil | Kundera | ...Ni to po vaše prav tako turbofolk? | D |
romanov; Oscar Wilde in Ernest Hemingway. Milan | Kundera | je v knjižici Srečanje zbral svoje eseje, premišljevanja | D |
Varese, Janaček), filmu (Fellini) ... Ker je | Kundera | velik pisatelj, je še kako pomembno, kako razmišlja | D |
opravilo spravil na papir, na primer, Milan | Kundera, | je primerno duhovita, zlasti če je tudi spretno | D |
prostoru: elitna skupina, kamor sodijo Milan | Kundera, | Jáchym Topol, Peter Esterházy, Peter Nadás, | D |
nepogrešljivi Richard Dawkins, vedno simpatični Milan | Kundera, | kritični Hans Weiss, zgodovinski Orlando Figes | D |
razdalje verjetno ni naključje, da je Milan | Kundera | najnovejšo zbirko esejev Srečanje zasnoval z | D |
Baconu. Esej je impresiven ne samo zato, ker je | Kundera | v njem zapisal nekoliko šokantno anekdoto iz | D |
preostala polja umetniškega ustvarjanja. Ko torej | Kundera | v eseju Kaj bo ostalo za tabo, Bertolt? navaja | D |
vrniti na začetek, k eseju o Baconu, v katerem | Kundera | pojasnjuje, da je slikar človekovo telo razkrinkal | D |
umetnost in ljubezen do umetnosti, kot pravi | Kundera, | potem bo z obzorja izginil tudi nekdo, kot je | D |
Depestru. V eseju Lepota kot večkratno srečanje | Kundera | pravzaprav nekoliko spominja na Claudia Magrisa | D |
Kitajcev v Trstu), čeprav se pozneje razkrije, da | Kundera | v določenem segmentu hodi vštric celo z Edwardom | D |
izgnancev (Said je sicer pojem mislil širše kot | Kundera) | , temveč za drugačno videnje izgnanstva ali, | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |