nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
O nedolžni šali, ki na tragično zaznamuje posameznikovo smrtno življenje, o moralnem mačku, ki v zrelih letih preganja nekdanje jurišnike na nebo ozemljene Utopije, o sprevrženi vlogi rablja, ki si jo v želji po zadoščenju za prestane krivice in gorjé na pleča zadene nekdanja žrtev družbene represije, predvsem pa o absurdnem svetu, v katerem človekova tragična usoda privzema razsežnosti groteskne komedije - o vsem tem se bo bralec lahko poučil, preden bo v pravičniški pravovernosti na grmado poslal opus pisatelja, ki se je znal s tako bridkim samoironičnim očesom ozreti po »lirični vznesenosti« lastnih mladostnih utvar in iluzij. (Mar nas ni prav Kundera blago in prizanesljivo spomnil, kako smo tostran železne zavese v petdesetih letih prejšnjega stoletja zanosno stopali v povorkah in skandirali navdihujoče stihe iz Éluardove Svobode, pesmi tistega pesnika torej, ki je pridružil svoj glas k pogromaškemu vzklikanju množice, ko je terjala smrt za Milado
Horákovo, rosno mlado ptico pevko, ki si je drznila mimo zborovskega kánona zapeti po svojih vižah?)
»Roman je vedno pametnejši od svojega avtorja,« je nemalokrat izrekel in zapisal Milan Kundera.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani