krčmar (601-700)

Buhom največja prijatelja. »Kaj bi?« je vprašal	krčmar	in se tudi smehljal.Čudno se mu je zdelo, da	A
spraznil skoraj povsem. Točil je samo še en	krčmar,	pri njem so pili Korličkovi tovariši.Sem pa	A
dijaki. Prej se kvartajo v kaki beznici, ko jih	krčmar	zapodi, gredo pa tulit na Šance.Če dobe kak	A
godilo Hrovatu pri njem jako povoljno. Hvaležni	krčmar	mu je stregel brez plače z vsako dobroto, ki	A
plačam, Lukec me ne bo zapustil; sosedom pa mora	krčmar	kredati. To sem skoraj pozabil povedati, da	A
ga nam je neutrudno donašal naš dobrovoljni	krčmar.	Kakor sem povedal jaz svoji sosedi vse, kar sem	A
imetek pet tisoč goldinarjev, nekateri še više.	Krčmar	se nasmeje mojemu vprašanju: »Saj se zdi res	A
godrnjal nekaj sam zase. . / . / stran 260 . /	Krčmar	me vpraša, če ga poznam.Ko rečem, da ne, mi	A
Obljubi mi, da boš vzel mojo pastorko Micko.«	Krčmar	osupne in jeclja: »I, za božjo voljo, nikar	A
me torej zaman čakali. Drugo jutro mi pove	krčmar	in potem i neki trgovec, ki je bival v isti	A
blago do Mirne peči, v Mirni peči pa mu veli	krčmar:	𠆫laž!Ostani pri nas, v Žabjeku te čaka strašen	A
duh in tako moč, da boljšega ni točil noben	krčmar	na Dolenjskem.To so krčmarji zvedeli in so jeli	A
in snažno vino. Vsak pravi: ‚Naj gadov strup	krčmar	sam pije, če ga je žejen, mene ne bo več privabil	A
ali bi mi mogli povedati, kje bi se dobil?’	Krčmar	pravi: ‚Ne daleč.Prascev se mi pase v žiru več	A
konca, duhana in druge take šare. Prijazni	krčmar	veli: ‚Tako drobnino prodajam jaz, tam pri potoku	A
rojaki pa nečem, da bi me doma obrekovali.’	Krčmar	se ni bahal in lagal. Moj boter ga še zdaj ne	A
so zvedeli za domačine, kdo so in od kod. Ta	krčmar,	kaj pravite, ali ni to čudno, ni bil nihče drug	A
ropotala, ko je ne bi bil ustavil in odtiral	krčmar	zaradi ljudi, ki so mu jeli napolnjevati hišo	A
hosto in ga zakoplje. Drugi dan pride h Kalancu	krčmar	in mu prinese denar za prodano bukev. Kalanec	A
Kalanec zazija in vpraša: »Za kako bukev?«	Krčmar	veli: »No, za tisto, ki sem jo oni dan od tebe	A
so ga podirali tako hlastno, da jim je moral	krčmar	neprenehoma po drugo hoditi, in so bili vsi	A
prestopil in mu vzel veljavo. Drugim gostom je dajal	krčmar	resda pijačo, v kateri je bilo komaj pol vina	A
nego danes, ne hodi me nič več nadlegovat.« 17.	Krčmar	je umrl in potrkal na nebeška vrata.Sveti Peter	A
ga kmalu zapazili in jeli k njemu zahajati.	Krčmar	je znal svoje goste izvrstno kratkočasiti, pa	A
3.	Krčmar	je hudičev valpet. ◆ Ko je moral hudič zapustiti	A
◆ V krčmo gruntar, iz krčme berač. ◆	Krčmar	se redi o žuljih pivcev svojih. ◆ Kmet seje	A
se redi o žuljih pivcev svojih. ◆ Kmet seje,	krčmar	pa žanje. ◆ Krčmar se smeje ‒ pivci jokajte	A
◆ Kmet seje, krčmar pa žanje. ◆	Krčmar	se smeje ‒ pivci jokajte se! ◆ Krčmarju brat	A
ali največ le na drobno. ◆ Kadar ti veli	krčmar,	da te ima rad, gleda tebe, misli pa na mošnjo	A
njenim denarjem, ne pa s svojim. ◆ Kratkočasen	krčmar	je toliko vreden, kolikor kratkočasen tat.	A
vreden, kolikor kratkočasen tat. ◆ Če nima	krčmar	pol dobička, toži, da je na zgubi. ◆ Krčmarju	A
vino. ◆ Tako nasmeten ni noben žep, da bi ga	krčmar	ne očistil. ◆ Krčma trezne pivce slepari, pijanim	A
slepari, pijanim pa krade. ◆ Kadar ti začne	krčmar	razkladati, kako drago ga stane vino, daje ti	A
hodi v krčmo, ki je preveč okredana, ker si tak	krčmar	rad išče pri poštenih ljudeh povračila za zgubičke	A
pivci sezidajo. . / . / stran 65 . / ◆ Bog in	krčmar	dolga ne pozabita. ◆ Kdor krčmarja napaja, v	A
◆ Krčmarjev krst v peklo pelja. ◆	Krčmar,	ki meša pivcem vino z vodo, stori smrten greh	A
Krčmarjev krst je hudičev zakrament. ◆ Kadar	krčmar	krščuje, ne hodi za botra. ◆ Kadar toči krčmar	A
krčmar krščuje, ne hodi za botra. ◆ Kadar toči	krčmar	cviček, se hvali najrajši, kako zdravo je njegovo	A
pa obrekujejo svoje znance in prijatelje. ◆	Krčmar,	ki se iz pivcev svojih norca dela, je sam največji	A
svojih norca dela, je sam največji norec. ◆	Krčmar,	ki objeda poštene pivce svoje, je vreden, da	A
da niso krčmarjevi ljudje tako žejni. ◆ Če	krčmar	ne išče več velikega dobička, je to znamenje	A
znamenje, da je že silno obogatel. ◆ Ko umira	krčmar,	ne pride ga hudič skušat, ker ve, da je brez	A
◆ Dobre letine se veselita najbolj cesar in	krčmar.	(Cesar dobi davke, krčmar pa veliko pivcev.	A
najbolj cesar in krčmar. (Cesar dobi davke,	krčmar	pa veliko pivcev.) ◆ V krčmi je že nekateri	A
suhih sliv itd.). ◆ Če ima človek denar, veli	krčmar:	»Le not′, le not′, prijatelj!« Ko ga oskube	A
celo na deželi, daleč od velikih cest.) ◆	Krčmar	naj bo priljuden, ne pa prijazen: tisti, ki	A
z vsakim pivcem, ni nikoli nič prida. ◆ Če	krčmar	veliko kreda, se malokdaj preobjeda. ◆ Domačim	A
pivcem ljuško vino ‒ pa se bo vsem ustreglo. ◆	Krčmar	naj ima nastavljeno zmerom dvojno vino, eno	A
slabše in cenejše, drugo boljše in dražje). ◆	Krčmar	mora imeti pamet in vest: pamet zase, vest za	A
(da ne trpi zgube in ne slepari). ◆ Slab	krčmar,	ki se doma upijani. ◆ Krčmar se ne bo nič pregrešil	A
◆ Slab krčmar, ki se doma upijani. ◆	Krčmar	se ne bo nič pregrešil, še dobro delo bo storil	A
malo in dobrih pivcev nego veliko pa slabih. ◆	Krčmar,	ki išče majhnega dobička, ima največ pivcev	A
nedeljo žegnanje!« ◆ Likofi so nepotrebni, ali	krčmar	Boga prosi, da bi jih vsak dan kaj bilo! ◆ V	A
naredi račun, ne ostane nič dobička, dostikrat	krčmar	še svojega denarja ne dobi nazaj. ◆ Krčmar toči	A
krčmar še svojega denarja ne dobi nazaj. ◆	Krčmar	toči vino na krajcarje, ki se razmečejo, da	A
spravljajo domači ljudje denar vsak v svoj žep. ◆	Krčmar	in komedijant sta si v bližnji žlahti. ◆ Trojim	A
◆ Krčma pamet izbistri, žep posuši. ◆	Krčmar	uči človeka pameti, ali ne zastonj. ◆ Krčma	A
krčmarstvo vsak misli, da je dober, pa ni res:	krčmar	mora poznati vino in ljudi, treba mu znati in	A
le preradi zmešajo in podero vsi računi. ◆	Krčmar,	ki daje za vino svojim pivcem, krade sam sebi	A
svatovska popotnja, prinese se zdaj marsikje	krčmar	nekoliko litrov ali bokalov, ki ga gostom nič	A
se ne dobi nikoli vino! ◆ V Krškem je prišel	krčmar	k sosedu in ga prosil, da bi mu posodil bokal	A
goldinar, če boste pa štirje skupaj, vam bo računal	krčmar	za enako kosilo ne štiri, nego osem goldinarjev	A
Kajžarji so potrkali s kozarci ob mizo, da je	krčmar	Štebuc skrben stopil k pivcem. »Tako	A
od peči vlekle z gruntarji, celo kajžarske.	Krčmar	Štebuc je mahal z rokami in miril.Toda njegov	A
za roko in pelje k mizi. »Z večerjo,« pravi	krčmar	in vtika stol pod mizo, »bo pa slaba.Žena že	A
se bomo že tako zmenili, da bo za vse prav.«	Krčmar	prinese na mizo vina in Megušar toči. Soba je	A
in budila iz dolgočasnega, vlažnega spanja.	Krčmar	se prime za naslonjalo stola, se po sili smehlja	A
« Med vrati se prikaže	krčmar	s krožniki. »Najprej postavite pred damo,« zahteva	A
kliče Megušar in dviga čašo. »Pa plačam, gospod	krčmar	« »Prosim, gospod,« pravi dekle Majdiču, »mogoče	A
»Plačam,« kriči Megušar.	Krčmar	pride in vpraša: »Koliko plačate, gospod?«	A
Naprej, Terezinka.«	Krčmar	se zahvaljuje, gre po prstih odpirat in prosi	A
Mučim se, odkrito rečeno.	Krčmar	je počasi in prijazno sedel. ‒Danes, ako izvolite	A
pregibali, oči so bile polne solz in svetle.	Krčmar	se je smehljal in gledal na uro. ‒Zvečer, gospod	A
podila v meni in iskala ženske, je našla njo.	Krčmar,	sem oči, v moje punčice! Dovolite, da vas držim	A
krohot, ki je žalost, in blaznost, ki je komika.	Krčmar	je hotel vstati, gledal je na uro, a uradnik	A
kamen, ali roža in drevo, ali metulj in ptica.	Krčmar	je vstal in kazal z debelim kazalcem na uro	A
se igrale s kozarcem. Ko je prišel do njega	krčmar,	sta si segla v roke in se prijazno ogovorila	A
je vaše prokletstvo! Tu se vse neha, gospod	krčmar.	Padli smo iz nebes na zemljo, noge vlečemo zato	A
pomešajte dobro karte, predno igrate vnovič!	Krčmar	je držal v rokah uro in jo gladil z desnim palcem	A
močnejše od prvih! ‒Katere so to? je vprašal	krčmar,	vtaknil uro v žep in vstal. ‒To je naše prokletstvo	A
svoje vsakdanje mesto. . / . / stran 53 . /	Krčmar	pride, a ne pozdravi.»Tja stopi!« veli natakarici	A
cvetja. Ustavijo se, mati posadi Tinico tik sebe,	krčmar	in krčmarica se prikažeta na pragu, dobrovoljno	A
in dobrovoljni mesar ukaže: Ravnaj se, miza!	Krčmar,	prinesi ravno toliko, kakor si dozdaj nanosil	A
svoje vsakdanje mesto. . / . / stran 7 . /	Krčmar	pride, a ne pozdravi.»Tja stopi!« veli natakarici	A
cvetja. Ustavijo se, mati posadi Tinico tik sebe,	krčmar	in krčmarica se prikažeta na pragu, dobrovoljno	A
stare in črvive mize, trhli, cvileči stoli,	krčmar,	krčmarica, nebroj njenega zaroda in gostje.	A
ob mizo, da je bobnelo in hreščalo obenem.	Krčmar	pa se ni za vse skupaj nič brigal.Žena in otroci	A
zakliče oblastno, kakor bi bil on plačnik.	Krčmar	prileze po lestvi iz podstrešja, stopi pred	A
veliki merici - pa tropinovec naj bo znotraj!«	Krčmar	oddide in se kmalu vrne s pijačo, Anžiček izpije	A
ti unesel!« Anžiček potolče s palico ob tla,	krčmar	pride, berač potegne iz nedrija vrečico z vinarji	A
imate, vam nikoli odgovora ne zmanjka,« se smeji	krčmar,	»jaz sem le mislil, da bi vas utegnilo danes	A
mu sili na obraz; vendar šele, ko vidi, da ga	krčmar	razume, nekako šaljivo reče: »Če se ne motim	A
Vam bodo vse z obrestmi vred vrnili« ‒ reče	krčmar	z modrim obrazom, na katerem se je komaj brala	A
kako zvijačo ga boste pa sedaj prijeli,« vpraša	krčmar,	»ker luna, na katero ste še lani vse upanje	A
šolmošter imajo vse drugačne umetnije zraven,« reče	krčmar,	»meni so jih enkrat razlagali, le škoda, da	A
mogel vseh obdržati.« »Martinček!« se šali	krčmar,	»ti ne boš nič opravil s tem, stavim, da jih	A
ključar in zaničljivo sune prazno kupico po mizi.	Krčmar	in pričujoči gosti se smejejo na vse grlo.Učitelju	A
Naposled sta prišla v tisto sobo, kjer sta bila	krčmar	in njegova žena.Tu pa je natakarica rekla Markcu	A
vpričo njega narisal na košček papirja gobo.	Krčmar	je prikimal in hitro odšel. Dumas se je že	A
in je neznansko presenečen pogledal, ko mu je	krčmar	zmagoslavno prinesel v roki ‒ dežnik. Na zabavi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani