komaj (101-200)

Torbarček. Joj, joj, burja, burja! Človek	komaj	hodi.Pred petimi leti je ravno tako razsajala	A
Prebito, to je burja!	Komaj	lezeš.Ampak korajžni smo vseeno! Žagar.	A
preteto!« A štor molči, molče mu govori: Oh	komaj	je minilo eno leto, odkar si deblo mi posekal	A
nič.« Jaz pa sem bežal brž čez stopnice ‒ in	komaj	prišel sem do vežnih tal, na dvoje mi zlezlo	A
In čudo - srce je mirnó kot prej. In	komaj	pridem v Šmarije - glej, glej, k dekletom živim	A
divja kri. . / . / stran 57 . / KAČICE	Komaj	lučaj od brega na vodi sva zagledala	A
vstalo zašl� je zopet za goró v pozdràv sem	komaj	dal ti róko podájam že ti jo v slovó.	A
zame ni več pota ne cesté, ti greš dalje,	komaj	še te vidim, v soncu se bleščijo ti lasjé	A
gor prihajajo. Zmerom tišji so akordi;	komaj	še dotikajo se klavirja prsti njeni, roke	A
srcé objela? Ljubezen tvoja že mrjè, še	komaj	porojena - kaj hočem jaz brez njé, povej	A
polnočne sence stegale roké so črne. V sobi,	komaj	razsvetljeni je ležala bolna mati, skoro	A
Sanje, sanje!	Komaj	sem še vedel, kod hodijo noge in komaj sem čutil	A
sanje! Komaj sem še vedel, kod hodijo noge in	komaj	sem čutil, da hodijo - opletale so se pač in	A
srce objela? Ljubezen tvoja že mrjè, še	komaj	porojena, -- kaj hočem jaz brez njé, povej	A
Če bi ti nauke pel, bi se smejala - še	komaj,	da bi mi jih ti dajala, kot mi jih daje tvoja	A
Kaj praviš, Nina, da sem jaz zaspan?! Še	komaj,	da je sonce posijalo, je to pero junaško	A
vse do fermenta! Kar mi je ostalo, je	komaj	vredno pustih besedi. O vsi svetniki -	A
nasmejanih laži; v moji duši pepel njihovih zločinov	komaj	še tli ‒ Ustavljam se počasi, ne kesam se (skoraj	A
Pa čemu, zakaj zvati dni nazaj?	Komaj	da ti gaj da še jek nazaj. Časov prejšnjih ni	A
bela nedelja, potlej čas pride vróč, hej, tega	komaj	čakam. Za Sveto telo vse zorano že bo, vse v	A
vse v steblu že bo za Sveto telo, hej, tega	komaj	čakam. 0 Šmarnem potem že si žita naspem, že	A
žita naspem, potlej v hoste grem, hej, tega	komaj	čakam. Ajda začrni, gora pordeči, polhu dlaka	A
polhu dlaka v bukvah vsa se nagosti, hej, tega	komaj	čakam. Potlej leto nam zbeži, počasi, tiho se	A
enkrat leto vse prošle šteje dni, hej, tega	komaj	čakam. Štejem tudi jaz vse dni, v prošlost se	A
upiram, pa po kom vse dni umiram? Ah, le tega	komaj	čakam! ŽENITOVANJSKA PESEM Jate splašenih	A
mu šumi, tam v daljavi čez poljane, kjer se	komaj	bilka zgane, ptič leti. A jesen ne posluša,	A
bela nedelja, potlej čas pride vroč, hej, tega	komaj	čakam. Za Sveto telo vse zorano že bo, vse v	A
vse v steblu že bo za Sveto telo, hej, tega	komaj	čakam. O Šmarnem potem že si žita naspem, že	A
žita naspem, potlej v hoste grem, hej, tega	komaj	čakam. Ajda začrni, gora pordeči, polhu dlaka	A
. / stran 56 . / vsa se nagosti, hej, tega	komaj	čakam. Potlej leto nam zbeži, počasi, tiho se	A
enkrat leto vse prošle šteje dni, hej, tega	komaj	čakam. Štejem tudi jaz vse dni, v prošlost se	A
upiram, pa po kom vse dni umiram? Ah, le tega	komaj	čakam! Snubači Stara vera, star denar, hočem	A
okrog njega, vse vrišč, nočni gozd završi, Žužem	komaj	da križ še stori. »Divja plav! ... « a že dalje	A
stran 80 . / Želje Ni izšlo še zimsko sonce,	komaj	zarja vrh gora, prvič k bistremu studencu devica	A
Pa čemu, zakaj zvati dni nazaj?	Komaj	da ti gaj da še jek nazaj. Časov prejšnjih ni	A
Če serce poči mi zató. To	komaj	si izgovorila, Solzé vlijó ti iz očí; Jaz kvišku	A
meni serce topi, Ko te gledam, deklica ti!	Komaj	si stara štirinajst let, Pa že zahajaš sama	A
rod. Ko gledam te na tihem ‒ brani Solzé se	komaj	mi okó; Bog srečno, tica! te ohrani, In pa tvoj	A
domá. Zatórej ko te gledam ‒ brani Solzé se	komaj	mi okó; Bog srečno, tica! te ohrani In pa tvoj	A
biča, malo pa piče Trudne te reve čaka doma;	Komaj	se ti še noga premiče, Vendar surovež mirú ti	A
Naj možu revnemu bo na pomoč. Res! Vstvarjena	komaj	ženica draga ‒ Že ljubemu možu ‒ grešiti pomaga	A
spravi z bogom grešno sercé!” ‒ ‒„Oh! stara sem	komaj	sedemnajst let, Pa čem zapustiti že beli svet	A
tudi tukaj teče daleč je do soseda, ljudje se	komaj	dosežejo s klici in petelinov glas odmeva po	A
.. stran 30 . \/ Porcelanasta deklica	Komaj	za dlan na široko si odškrnil vrata in vstopil	A
nikomur nič ne govorí. Star sedemnajst še	komaj	let zaničeval že ves sem svet, in vem, da v	A
ekstaza, ekstaza smrti. ‒ . / . / stran 16 . /	Komaj	rojèn, že goriš v ognju večera, vsa morja so	A
ljubica, ti se boš jokala, jaz pa se tebi smejal.	Komaj	minilo je mes′cev devet, dekle dobila je sinka	A
hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da	komaj	drži. Sladko vince ...	A
Ljuba si, pomlad zelena, vsa lepo si razcvetena,	komaj	pa ozeleniš, mladim fantom žalost striš. Drevje	A
še mlada Moja dekle je še mlada, ja, ja, ima	komaj	šestnajst let. Še štir′ leta jo bom čakal, ja	A
deva je slonela Na oknu deva je slonela, ki	komaj	šestnajst let je štela in šest je kit na glav	A
gostilno sem zahajal in vince pil sladko. Al′	komaj	sem si ljub′co ′zbral, sam cesar mi je pošto	A
bi, zapel naglas, prišel bi k meni v vas.«	Komaj	to dekle izgovori, fantič pod oknom že stoji	A
pa ti govoriš, glej, da se mi ne zagovoriš;	komaj	bom storil marš ali dva, imela boš drugega!	A
nikomur nič ne govorí. Star sedemnajst še	komaj	let zaničeval že ves sem svet, in vem, da v	A
ki vznemiri skorajda panteistične pokrajine s	komaj	slišnim odpevom piščali, iz katere izvablja	A
Na legendarnem rtu dobrih misli iz rut se	komaj	vidi in brisač. Bo drobno glavo vtaknil v nizke	A
počno to nevsiljivo, za kakšnega bralca morda	komaj	opazno ‒ in vendar so čustvene podobe in situacije	A
punci, da smo spravili oba v posteljo; fant	komaj	še diha, stari pa kar cvili in ječi. Pojdite	A
odšli večinoma na dopust; kar nas je ostalo, smo	komaj	zmagovali delo v bolnici, ki je bilo v vročih	A
pravočasni vpis ob začetku vsakega polletja	komaj	omembe vredna ničevnost, da je le imel denar	A
še dovolj gladko vsa leta najinega znanja.	Komaj	sem čakal, da sem mogel k njemu.Imel je čedno	A
\/ Gospodinja je že zdaj izmučena, jaz pa	komaj	še diham; vsak drugi dan imam stražno službo	A
znašala v dolžino nekaj sto metrov, v višino pa	komaj	pol stotine. Prilezla sva počasi na vrh, ne	A
Glej, tam pod brežino si celo kuhajo.	Komaj	opaziš ogenj in kotel nad njim, ker ni skoraj	A
in on svojo ljubljeno ženo. Žena leži doma,	komaj	živa, ker krvavi vso noč, in jaz naj mu napišem	A
zjutraj je izdihnila, prav ko je zvonilo dan.	Komaj	da sem še priklical gospoda, da jo je del v	A
pri nas kaj strašnega. . /\ .. stran 62 . \/	Komaj	sem jo toliko pomiril, da sem mogel zvedeti	A
mi je napravil gaz skozi gosto gručo v hišo.	Komaj	sem se preril po stopnicah in prišel v stanovanje	A
vpliv njegove potrtosti se je kmalu odražal;	komaj	za prvo silo popravljeno srce je omahnilo.	A
torbo in brzel pred menoj navzgor, da sem ga	komaj	dohajal. Stara gora je severnovzhodno pobočje	A
petrolejka, ki so jo imeli, je svetila za silo	komaj	seženj daleč.Porodnica je ležala nezavestna	A
je ležala nezavestna, dihala je poredkoma in	komaj	vidno, žila se ji ni dala otipati; babica je	A
»Živi?« »Za silo in	komaj	še.« Duhovnik in cerkovnik sta se odmaknila	A
je kazala več ko šest križev, dasi je imela	komaj	štiri.Ni trajalo dolgo, ko sem ugotovil, da	A
tako dolgo pot, pa sta celo proti domu gredoč	komaj	lezla.Pa še na cesti je bilo dosti ovir, srečavali	A
kratko in točno: »Jaz sem še ujel zadnji čas, vi	komaj!	« Zdirjal sem po stopnicah in planil skozi odprta	A
hlevsko svetilko svetil po strmem klancu navzgor.	Komaj	sem ga dohajal; ves poten in zasopel sem prišel	A
zašarjen in zelo pičlo razsvetljen, da sem se	komaj	razgledal.Poleg postelje je čepela čedno oblečena	A
»Pa menda ne zares? Saj toliko skupim	komaj	za kvintal kostanja!Imejte usmiljenje z menoj	A
potikali po predavalnicah navadno preko poldneva in	komaj	čakali konca, da smo mogli v akademsko »menzo	A
donel vesel živžav najmlajših otrok D. sina.	Komaj	sem spoznal Zalo v postarni ženici z velim obrazom	A
vročica, ki je trajala več mesecev, in jo pustila	komaj	živo.Otrok je medtem umrl.	A
pridružila se je še skrb, kaj naj počnem s tem	komaj	še živim mrličem, ki mi je bila naložena zanj	A
na moja vprašanja je odgovarjala počasi in	komaj	slišno.A tiste velike temne oči so bile stalno	A
toliko bajtarskih družin, zemlje pa vse skupaj	komaj	za šest srednjih kmetij.Kajpada ni mogla pesniško	A
morda kdo ozdravi, a živeti se ne da. Tako so	komaj	doraščajoči Trentarji zapuščali domove; ženske	A
strmine je bila v gladki steni kakor razpoka,	komaj	za dlan, na nekaterih mestih še ožja poličica	A
iz vreza se je usulo toliko gnoja, da sem ga	komaj	lovil v podstavljeno skledo. »Hvala Bogu!« je	A
ki je dobilo že toliko ran in prask, da se	komaj	še vkup drži kakor počen in povezan lonec?Hvalim	A
karte še dobro vidiš, dedec! »Hrom sem, da se	komaj	vlečem po stopnicah. Nekega dne kar obležim	A
so mu zabuhla visoko gor v spodnja veka, da	komaj	vidi preko njih.A dobre volje je in šale zbija	A
sestro. Delavci se hudomušno muzajo; vesela Reza	komaj	zadrži krohot. »Kaj?« plane Tona pobledel	A
se ji zdeli tako vsakdanje nujni, da jih je	komaj	opazila.Šele v tem trenutku jo obide čustvo	A
trpko stisnjena. Za gospodarja se ne meni;	komaj	da pozdravi kosce in grabljice, ki se zbirajo	A
zadolženega, bankrotnega gmotno in telesno?...	Komaj	je Čelhar proč in Žezlo na njegovem mestu, je	A
tako malenkostno ceno, da bodo z izkupičkom	komaj	sami kriti.Treba je torej strahovite pozornosti	A
ljudstvo priseglo zvestobo vladarju. In nenazadnje,	komaj	so verjeli svojim ušesom, ko so slišali, da	A
slovensko srednjeveško ustoličevanje knezov	komaj	sto let po zadnjem javnem ustoličenju na Gosposvetskem	A
nadljudje in oni drugi, ki so se pritepli od drugod,	komaj	dobri za sužnje. Vse skupaj je pripeljalo do	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani