Jaz pa sem beli vampir poklanih spoznanj, ki drhti in ihti ‒ trepetajoči vulkan, ki buči, a ne v verigi izdaj tako kot ti.
ODHOD Prazen vsega sedim in izginjam v krikih neizpolnjivih iluzij; trupla nekdanjih ljudi se srečujejo na križiščih novih izdaj, jaz pa sem zapustil cesto nasmejanih laži; v moji duši pepel njihovih zločinov komaj še tli ‒ Ustavljam se počasi, ne kesam se (skoraj ne več); in ne žalujem (skoraj ne več) ‒ za pohabljenimi šepeti nekdanjih prevar ‒ ne oziram se več ‒