koža (301-400)

mladenič se je izkolesil iz kroga; njegova potna	koža	se zdaj lepi ob njeno kožo, v divjem valovanju	A
njeno telo ni posoda za vbrizgavanje semena.	Koža	se ji naježi ob pomisli, da bi se pocejala vanjo	A
« Vsa Evina	koža	se naježi, ko ji slinaste Rafove ustnice zdrsnejo	A
Poskuša, pa to bi pamet morda še sprejela,	koža	pa ne.Koža kot skrajno občutljiv zaznavnik popolnoma	A
pa to bi pamet morda še sprejela, koža pa ne.	Koža	kot skrajno občutljiv zaznavnik popolnoma in	A
spreletita srh in ostuda, ko jo bolje pogleda:	koža	na licih je suha, zgubančena in rjavkasta, s	A
v popačen nasmeh. Sumar ima občutek, da bo	koža	na primusovem obrazu zaradi tega smehljaja razpadla	A
« To reče in kar naenkrat njegova	koža	zazna Evino kožo: njeno toploto, mehkobo in	A
Nobena guba se ti ni zabrazdala na licu, tvoja	koža	je še vedno gladka in napeta, za las se nisi	A
njune ustnice se najdejo v nežnem poljubu.	Koža	ljubkuje kožo, lasje se prepletajo, dih lovi	A
čeprav njegova neprijetno gladka in hladna	koža	vojna po silikonu.Z občutkom hude krivde mu	A
bitje, ki bo lahko na tem svetu preživelo.	Koža	ga bo varovala pred žarki Hora, živi pa tako	A
oblo izbočen, popek štrleč iz te izbokline in	koža	preprežena z vzdolžnimi svetlimi lisami. »Joj	A
staranja? V temnem lasišču ni sivega lasu,	koža	na obrazu je brez gubice, voljna kot rjava žamet	A
zvezano s trakovi iz surovega usnja; nanj je opeta	koža	in nasajena medvedja glava.Previdno režem naprej	A
enodelno oblačilo in zlezem k njej. Topla mehka	koža	me pomirja.Stisnem se k njenemu hrbtu in jo	A
nedopovedljivo prijetno mi je, da se njena	koža	dotika moje, da njena toplota preseva vame,	A
opisala se bom: verjemi, lepša sem kot ona: moja	koža	je bela kot slonovina, lasje rdečkasto zlati	A
ki jo še bolj postara. Brez ličila dobi njena	koža	na licih barvo starega papirja.Gubic okrog oči	A
Vonjem, strupnino? Mažem se vsak večer z autanom,	koža	me skeli od tega mazanja.Ni nič čudnega, da	A
Sklonil sem se in jo poljubil. Manina	koža	je bila hladna, voljna in mehka; zagomazelo	A
Pozabil sem že, kakšna je pod prsti mladostna	koža.	V stoenki sem se počutil v najboljšem zavetju	A
Razgmotenje. Izosenje.«	Koža	na temenu me je zamrščala, mrzla zona mi je	A
so namreč skoraj enako bele in presojne kot	koža.	Če ne bi imela ognjeno rdečih las, ki ji padajo	A
starostnih pojavov: lase ima očitno obarvane, njena	koža	na obrazu je mlahava, podbradek se ji veselo	A
da si umetno izdelan ... vendar, ta moja bela	koža	... « »Oh, nikar si ne delaj neumnih skrbi: čisto	A
sežiga opoldansko saharsko sonce, kako se ji	koža	cvre v pekoči sončevini in postaja rožnato rdeča	A
udi se začno približevati in prepletati, njuna	koža	se dotika in stika. Ksena čuti, kako se toplota	A
Kjerkoli se je dotakne, kjerkoli se stika njena	koža	z njegovo, povsod se iskri žgoča slast, ki ji	A
in v tem svetlo modrem mahedra neka poraščena	koža,	zija neko mesnato ustje, iz prsne izrastline	A
in jo potanko, drobnogledo pregleduje. Mehka	koža	iz bivajočega celičevja. Vse na njej, do neskončno	A
narasla voda. Sonce je žgalo in njena napeta rjava	koža	se je bleščala.Nalahno ji je poljubil rame.	A
en sam dotik, za stisk, za to, da bi njegova	koža	občutila njeno. Zakaj mu je obljubljena, če	A
lahko vzamem tvojo roko v svojo, da se moja	koža	sklene s tvojo.Ljubim te; ne vem sicer, kako	A
Če bi ustregel tej njeni muhi? Bela, napeta	koža	je čudno vabljiva. »No, daj.	A
srebrnimi lasmi lasulje lok obrvi, oči, mrka	koža	na obličju s porami, v katerih je zastala rast	A
Drugače je vse drugo na meni mrtvično. Njena	koža	je mehka in voljna, njene ustnice gibljive in	A
sebi in občuti njeno drhteče telo ob svojem;	koža	pod kožuhom, otipa kožo, mehko oprsje, mednožno	A
veličastno skladbo, ob kateri se mi je ježila	koža	na temenu in solzile oči, tako prevzet sem bil	A
strmelo dvoje onemoglih, velikih, kalnih oči.	Koža	se je kadila in dlaka se je vidno ježila.Dihurju	A
oči in temnih, ko konoplja dolgih las; njena	koža	je bila žametna, njena postava kot tisa na Obirju	A
se mu ulizne; ušesa legnejo tesno k lobanji;	koža	se mu ježi; hrbet se mu izboči v visoko grbo	A
capasto obleko se je kazala na mnogih krajih rjava	koža.	Igral se je z bilko pogozdne trave, ki jo je	A
brezzračno poletje šele začenja. Res pa je, da mlada	koža	kar mimogrede ulovi in posrka vase ta vroči	A
naraščata. Drobne kapljice so povsod, kjer je	koža.	Z malim čipkastim robčkom si briše samo čelo	A
votlini sta nad njima, spodaj pa se pergamentasta	koža	tesno ugreza v čeljusti in brado, ki skorajda	A
popolnoma sivi. Roki, ki jih je bila sama kost in	koža,	sta mu, ko ga na klop k peči posadim, brez moči	A
Nič več ni imela povešenih vek in vratu. Njena	koža	in obraz sta bili mladostni, barva njene polti	A
Živeli mi! Živela naša	koža!	Ne poginemo še za lakoto!	A
jeza pograbila?« se miri graščak, ki mu je bila	koža	draga.‒ »Imam še dovolj denarja; gremo po svetu	A
pa udari ura polnoč, poči grdi kači-nevesti	koža	in poleg ženina naenkrat vstane prekrasna deklica	A
In napetost. Podkožno napetost, da je	koža	že pretesna in se lahko zdaj zdaj razpoči.Razpredati	A
goreti, goreti, saj ste vendar matere. Naj ogleni	koža,	naj bolijo rane, naj skeli prizadetost, toda	A
Nočem popokanih reber. Dovolj je odrgnjena	koža.	Včasih želja po begu.	A
Padaš vase kot predrt balon. Razvlečena	koža.	Poparjen vrat, ki je klecnil.	A
napneš in ustreliš. Da počiš, ko je pretesna	koža.	Da sikneš ‒ izgini, ko ti je dovolj.	A
Povsem sem odpovedala.	Koža	na licu je drgetala.Brada trzala.	A
To noč čutim odmiranje vlaken. Kot da umira	koža.	Kot da nimam svojih kosti.	A
lepo odrezali, kar odkrehali so jih, da je bela	koža	visela z vse češnje.In takrat še čisto dozorela	A
več tiste nekdanje telesne lepote, ampak le	koža	čez kosti in veliki črni kolobarji pod očmi	A
kot nekoč in ni je bilo lahko spoznati. Njena	koža	se je tesno oklepala kosti in je bila bela kot	A
je tesno oklepala kosti in je bila bela kot	koža	mrliča. Oči so tičale nekje globoko in trudne	A
samo da me »vzgojé«, da me odvadijo trme. Moja	koža	je bila vedno vsa pisana in postala sem včasih	A
kako fin kovček mi je odstopil Emil?... Prava	koža	in še skoraj popolnoma tip top. Na, tisto, kar	A
Nogavice si ‒ hvala bogu! ‒ že sama krpa, a njena	koža	na kolenih se rada celi, zato se ne jezim preveč	A
jo in jo prisrčno, prisrčno poljubim. Njena	koža	je gladka in mehka kakor svila, mrzla je in	A
našvigali in prekrišpali Velikega Miklavža. »	Koža,	sveže prekrišpana koža,« so se norčevali. »Zdaj	A
Velikega Miklavža. »Koža, sveže prekrišpana	koža,	« so se norčevali. »Zdaj nam pa še svojo kožo	A
starega živinskega poganjača že sama kost in	koža	in je bil dvakrat lažji od Malega Miklavža.	A
dokler ne boš bleda in hladna in dokler se ti	koža	ne zgrbanči in ne usuši kakor mrtvaku.In še	A
Tam jo slikajo, kakor da je je sama kost in	koža.	Oblečena je, vidiš, v čipkaste vezenine, obrobljene	A
pasto z vodo. Postala je takšna kot svinjska	koža	s slanino, torej je bila v njej želatina.	A
brezoblični kot kosi slabo obtesanega lesa,	koža	debelejša od bronastih plošč ali pa so bili	A
Tudi Pécuchet se je čutil ‘spodkopanega’,	koža	ga je srbela in obloge je imel v grlu. »To ne	A
luknje na obleki so jima je videla od mraza rdeča	koža.	Fant je imel na nogah stare copate, punčka pa	A
zanimalo ga je, kaj bosta povedala o njem.	Koža	na čelu je bila videti zelo napeta, nos je bil	A
lasje so bili zelo svetli, obraz po naravi rdeč,	koža	pa raskava od grobega mila, topih britvic in	A
telo, podobno bloku granita, in raskava rdeča	koža,	je bilo v takem sorodstvu z dekletovim telesom	A
očmi je imel vrečice, pod ličnicami se mu je	koža	povešala. O'Brien se je sklonil nadenj, namenoma	A
mislil, da je tudi osivel, pa je bila siva le	koža	na lobanji.Razen rok in obraza je bilo vse telo	A
njegove mišice z vsakim dnem bolj okrogle in	koža	bolj napeta.Končno ni bilo več nobenega dvoma	A
pridobil. Poteze na obrazu je imel bolj debele,	koža	na nosu in ličnicah je bila grobo rdeča, celo	A
volkulja; njene štrleče ličnice, čeznje se pne	koža,	zlatorjava, zamešal bi bronasto. »Jaz	A
je prijel za roko. "Nič ni, samo odrgnjena	koža.	Kaj pa kolena?	A
lahno obrisala oči; njen obraz je bil lisast in	koža	izsušena.Lase je imela razmršene.	A
Njen obraz je bil brez gub, hrbet vzravnan,	koža	čista, njene dlani z velikim smaragdom so bile	A
sprevrgli v rjave, marveč v ogleno črne, njegova	koža	je potemnela do cigansko vetrnjaške polti in	A
Bila je rjava in rumena. Njena	koža	je bila zlata in je predstavljala zanimivo mešanico	A
brezkrvni in skrivnostni so piščanci: rumena	koža,	vijoličasto belkasto meso.Vzrejeni v hordi.	A
dolgonoga, z okroglo ritko, pegasta, njena	koža	je bila bela.Bila je teatralna, ekshibicionistka	A
tam, trša, debelejša, s kamnom v prsih; njena	koža	ni bila več bela, temveč čudne kolonialno rumene	A
povzročali rahle tresljaje. Njihovi lasje in	koža	so lepo dišali.Trdno so spali, bili so dobri	A
Karlovih rok so bile ogromne in nežne, njegova	koža	je bila bela in bolj gladka od njene.Starala	A
Starala se je, vendar Karlu tega ne bo mar. Njena	koža	je bila izsušena od sonca in prepredena z žilicami	A
Toda pozneje, ko sem bila spet doma, mi je	koža	rdeče zažarela.S palcem sem pritisnila ob meso	A
Uro pozneje sem bila otrpla od bolečin.	Koža	se je nagubala v drobne rdeče krpice.Na ušesih	A
Njihovi lasje so spraženi. Njihova	koža	je tako rjava, da je videti spodobna, samo če	A
dlani na stegna. Ob dotiku me je zaščemela	koža.	Počasi se je pririnil bliže in mi na silo razpiral	A
in ne uporablja kreme za sončenje. Njegova	koža	je bila tako dolgo izpostavljena soncu, da je	A
kjer me je poljubljal, me je začela skeleti	koža.	Ko sem ugotovila, kaj počne, me je zgrabila panika	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani