Ljuba, ljubim te, ti je lepo? Me čutiš? ‒ pravi in se bliža; podoba se razkroji in spet sestavi v svetlo modro in v tem svetlo modrem mahedra neka poraščena koža, zija neko mesnato ustje, iz prsne izrastline brizga beli curek, skrivenčena roka, migetajoče stopalo, v slušniku se oglaša hropenje in neki črpalni zvoki; podoba v vidniku se spremeni v žarko rumeno in plapola, plapola in to plapolanje razkraja lasišče, kose čudne odetve, pisane in skrajno ne rabne in spet tisto gomazenje. Vse skupaj dokaj neprijetno.