Ta dotik se razteče vanj kakor iskra strele. Kakor da je plonknil v njegovo notrino kamen, zapihal piš in mu razvihtel gibe: zagrebe prste v njene lase; zaobjame in stisne jo k sebi in občuti njeno drhteče telo ob svojem; koža pod kožuhom, otipa kožo, mehko oprsje, mednožno dlačje in plodno odprtino; grabi stiska, da bi jo posvojil, da bo njegova in on njen v njej ‒ v njo hoče štrlina in v hrambni votlini se razleže njegov paritveni krik, votlinarski krik, ki odmeva tako, kot da se je mnoštvo možjakov namenilo pariti. Kakor da ne bi bil njegov renč.