kje (501-600)

namišljene Vse pomembnosti so namišljene.	Kje	je mir, da ti oblije hiteče misli in kje dar	A
namišljene. Kje je mir, da ti oblije hiteče misli in	kje	dar, skozi katerega se poženeš v otroštva čudežnih	A
prazno; ko smo jedli, je odšel k materi; če in	kje	je spal tiste dni, ne vem. Koliko dni je trpelo	A
več videl goldinarčkov,« je pristavil mlinar. »	Kje	naj jih vzame?« »Vem, da ne vrne denarja, a	A
daljavo ni nič,« sem mu rekel. »Povejte mi,	kje	bivate, pa pridem pogledat in odredim, kar se	A
proti meni kakor z očitkom: »Mama umira!« »	Kje	jo imate?« »Doma vendar!	A
ostal v hiši in brskal po loncih na ognjišču,	kje	bi bilo kaj mleka ali kave; župnik je odšel	A
Zavzel se je D., videč naju prihajati v dveh. »	Kje	pa imate bolnika, stric D.?« »Vsi smo zdravi	A
stroj. Po daljšem molku je vstal in vprašal: »	Kje	je vaš rod?« »Pod Nanosom.«	A
šlo naprej, ne vedno gladko, ker se je rado	kje	kaj zataknilo bodisi zavoljo menjajočega se	A
brado: »E - tiste tisočake, Peter, tiste že še	kje	iztaknete.Le pobrskajte po svojih knjigah!«	A
Fakin sem bil, ko sem bil prišel od vojakov.	Kje	so časi?Človek bi pozabil, tako je daleč.	A
jo poznate še iz svojih tržaških let?« »O,	kje	so tisti časi?...Bila je majhna, drobcena; zdaj	A
Tona hoče doto... In če Tona pojde -	kje	je gospodinja?Kje sem jaz in moja starost?	A
In če Tona pojde - kje je gospodinja?	Kje	sem jaz in moja starost?Koga bi imel v bolezni	A
Nenadoma izbruhne ona: »	Kje	pa vzamete denar?Obadva hočete izplačati?	A
Kakšne komedije so to?« »	Kje	ga vzamem?« jo gleda Drozeg smehljajoče, brez	A
In dom brez gospodinje... pa brez gospodarja?	Kje	more oče?« »Oče je še orjak, Tona!«	A
oni sune Janeza pod rebra in ga podraži: »	Kje	imaš punco, Janez?Katra ti je ušla.	A
Drozeg je debelo presenečen: »	Kje	pa je torej spala?Menda ne pri Rebčevanih?«	A
se že ves čas čudim, da ne srečava Martina.	Kje	se je zamudil, joger?« Pogodita se,	A
kaj se mar bojiš Črnéčke in njenega odgovora?	Kje	je tvoje samo zaupanje in tvoja odločnost?	A
je zdajci ves potuhnjen, hinavsko tipajoč: »	Kje	pa izprežeš, Drozeg?« »Pri ‘Žezlu’,	A
naročita z mano vred - potem pa na delo, kaj? -	Kje	je Žezlo, mama? Naj ga pokličejo, da pride skrtačit	A
Taka oslarija!	Kje	bi se dobilo žensko teslo, da bi hotelo tega	A
navede tega in onega starodavnega pisatelja in če	kje	vidi le najmanjši migljaj ali kaj, kar se mu	A
ki je določal tudi način gradnje. Koliko,	kje	in na kakšen način so davni predniki pri gradnji	A
kamnitem hodniku tračnice odsotne in svetle. »	Kje	stanuješ?« je tedaj strogo vprašal stražnik	A
nisem naredil,« je rekel Lojzek in zaihtel. »	Kje	stanuješ, sem te vprašal.«In njegov glas je	A
Zdaj je bolj prepričano zaihtel. »	Kje?	« Pokazal je z brado hišo na gmajnici onstran	A
priti podmornica skozi mreže,« je rekel Aldo. »	Kje	so mreže?«To je Lojzek.	A
Na fronto?« »	Kje	je fronta?«To je Gino.	A
gotovo je mrtev,« pravi žena sredi gruče. »Ah	kje!	« »Kakó?«	A
dekle, ki ves čas tišči roko k ustnicam. »Ah	kje,	« je rekla debeluhinja. Lojzek je samo za hip	A
Evka je obračala pogled po odru in gledala,	kje	so hudiči. »Kravsova Nadica sem,« je rekel angel	A
In tudi Branko in Olgica sta šla z njo. »	Kje	so čevlji in plahta?« je rekla Mici in imela	A
oči so zmeraj bolj vse na njem, vse v njem. »	Kje	so zvezki!« je kriknil, da bi ušel očem. A oči	A
žena ne odgovori, stopi k nji in jo strese: »	Kje	so prtiči, a?« In je glasen, da se ona upré	A
tedaj zakašlja na drugem koncu postelje. »	Kje	se je spet prehladila?« jezno vpraša in v temi	A
njo se pomeni, kakor se niti z ženo ne. Da,	kje	je zapisano, da mora Branko prodajati tolminsko	A
»Mar mi odjemalcev!	Kje	je Piero?Ta osel!	A
A ko je spregovoril, se je spet zadrl. »	Kje	je slovnica, ki ti jo je dal Drago?« je zagodrnjal	A
godrnja. A lahko vsak hip tudi pokliče: »Ema,	kje	ste vendar!«Ona pa je s Fani.	A
na njegovem Danteju, na njegovem Manzoniju.	Kje	je zdaj tvoja Lucia?Ne, Rezi ne vé niti o Danteju	A
ki so bila edino bogastvo do zdaj v njem.	Kje	je Lucia?No, najdi spet njeno lice v sebi!	A
Kakšnemu Milku v sebi!	Kje	je ta Milko? ali ga čuti? ali ga samo sluti	A
pustil slovenskih besed na hodniku pred kupejem;	kje	jih je pustil?Kdaj jih je zapustil?	A
Ni take knjige. Morebiti pa je taka knjiga	kje.	A kje?	A
Morebiti pa je taka knjiga kje. A	kje?	Pri Srečku? pri takšnih ljudeh, ki so kakor	A
jeziku, ki mu pravi Rezi ‚naš’. A tudi če je res	kje	taka knjiga, je ne bi znal brati, je pomislil	A
njegovi knjižnici in ves čas molči in čaka. A	kje	je videl ta naslov?In hkrati ne vé, zakaj se	A
Mame ni.	Kje	je?Ali je izginila v grmenju, v odmevu topov	A
se do tistega trenutka nisem zavedel. Zakaj	kje	je že bil čas, ko sem se od istrskih hrvaških	A
da bi Leif za drugega bolnika vendar iztaknil	kje	sulfamide; ne zdaj, seveda, ko se je bolezen	A
bradica mu je ostro štrlela proč. Bogve če ima še	kje	mater, sem si mislil, a bolje, da te ne vidi	A
sta jih rezala na majhne koščke in gotovo je	kje	izpod koca strmelo dvoje oči v njune rezine	A
od nekod prinesli tablete sulfamidov. Kdove	kje	so jih nemirni prsti staknili.V kaki veterinarski	A
družil z vodilnimi, ni mi bilo mar, da bi se	kje	uveljavil; nobene ambicije nisem imel pa tudi	A
nečem obdrgnilo podplat sandale; pa ni bilo	kje,	samó ostri drobci belega grušča so bili gosto	A
ne bi o njih prav nič slutili. Ne vem več,	kje	jih je pobral esesovec, če je prišel ponje v	A
doumel, kakšni usodi so ušli istrski očetje.	Kje	je celica, se nisem nikoli vprašal, bolj so	A
čakal in je bil skoraj čudež, da jo je našel.	Kje	se je vzela?Ker prišla je bila res kakor metulj	A
da bi poruval te spomine iz sebe. Kdo ve,	kje	je ta hip?Ali pred fotografskim aparatom med	A
Povodenj tepčkov. Pa kriči na zbornem prostoru: ‚	Kje	je sergente Messina?Pri priči mi pokličite sergenta	A
lesen pod, nizko pri tleh, dolg kakor postelja.	Kje	je jetnik?A istočasno si Maks misli, da se v	A
vidi, a ki hkrati beži pohlepen in sramežljiv.	Kje	je videl takšne oči?Tak tatinski pogled ima	A
je samo na pol pomirjen, ker morebiti se bodo	kje	zamešali papirji, ki jih bodo poslali za njim	A
Zdaj je bil tudi on pri nji. »	Kje?	« »Skrita je.«	A
»Zaradi junic.« »	Kje	so junice?«In se je ozrla.	A
ugane ga, seveda, ker ne sme obrniti glave!	Kje	neki, saj je tam najhujši promet!« Potlej je	A
»Ne tukaj.« »	Kje?	« »V kriškem portiču.«	A
svinčnika, da bi razložila, koliko bo stalo in	kje	bo dala.Pa neumnost tudi zate.	A
In bilo je, ko da se je prebudila. »	Kje?	« Položil je brisačo na kolena in stegnil roko	A
glavo, da se zna celó zgoditi, da jo bom še	kje	videl, če je res še kaj onkraj.Saj slabega nisva	A
vojsko na Kitajskem, v Afriki in kaj vem še	kje.	In bo šel v Argentino, če ne bo našel dela tukaj	A
pa ima toliko, da minejo ure, kot bi pihnil.	Kje	povsod je bil!Po francosko se reče takó, po	A
njim in nisem pustila, da plačuje zame, če sva	kje	sedela ali šla v kino.Nikoli mi niso bile všeč	A
»Plesalka,« je rekel. »	Kje	je še to!«In je skoraj stekla s proge.	A
a je nemogoče, da bi jo našel, je pomislil.	Kje	neki.Gotovo, da je po samotnih nočnih ulicah	A
svoj pogled in na tleh je ostala samo luža. »	Kje	si bom umila roke?« je vprašalo dekle in še	A
Tega nisem nikoli videl!« »Ah,	kje!	Pozabil si!«	A
gardsko predstavnico« »Nisi malce ironičen?« »	Kje	neki!« Oba sta se smehljala.	A
moralo dekliško srce nezmotljivo zaslutiti,	kje	se skriva birič?Kaj ne bi moralo žensko bitje	A
časa. Zdaj tožite o ubožcu, a petindvajset let,	kje	ste bili, ti, tvoja mama, vsi vam podobni?	A
mama, vsi vam podobni? . /\ .. stran 93 . \/	Kje	so bila vaša mehka čustva, ko so pokončavali	A
pokončavali ljudi, zasužnjevali svobodne može?	Kje	ste bili, ko so ljudje ploskali ob smrtnih obsodbah	A
Danes. Jutri pa boš bogve	kje!	« »Jutri bom dopoldne na veronskem bregu jezera	A
Ti boš prišel tja pome!« »Samo zmeniva se,	kje	te bom čakal.« Luciana se je porogljivo namuznila	A
»Zakaj pa ne?	Kje	je zapisano, da se moramo ljubiti samo pod pogojem	A
dvorani v razvedrilo in sebi v novo slavo. ‚	Kje	si bil do zdaj, a, Mario?’ ga je osladno in	A
Tako bom potoval s parnikom. In	kje?	« »Na poti, ki se začenja ob tistih malih cipresah	A
izgubljen pes svojega gospodarja. Sam bog ve,	kje	sem bil potem.Sedel sem v kinu in poslušal grom	A
drevesce. Vladko je drevesce usekal visoko	kje	v Obrekarjevem Dobu. Dragica peče potice.	A
jaz ne razumem ničesar več. Jaz ne vem več,	kje	je Bog.Zgubil sem se popolnoma.	A
ilovico, mešajo barve, pišejo pesmi in povesti?	Kje	pa!To je vendar igračkanje.	A
znanstvenega obraza natančno doženejo, kod je hodil in	kje	je bil in pil, koliko je bilo ljubic in kakšne	A
kaj je uganjal tukaj in kaj je počenjal tam,	kje	je služil v vojski in kje v miru, koliko je	A
kaj je počenjal tam, kje je služil v vojski in	kje	v miru, koliko je zaslužil in kako je zapravljal	A
in položil kup knjig na stol. »Ali bi lahko	kje	staknila še eno mizo?« »Ne verjamem	A
zmajal kmet »Ah, kako staro mizo bova pa vendar	kje	staknila!Saj imate skoraj graščino!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani