kje (201-300)

VRANČIČ: Kedaj?	Kje?	IVANKA: Na cesti.	A
MLAKAR: On jo je umoril ...	Kje	je Pavla?Ali ne razumete, da hočem k nji, da	A
zapuščena ... VRANČIČ: Strezni se. MLAKAR:	Kje	je Pavla? VRANČIČ: Ali boš hodil v bolnišnico	A
knez ter jih razžene. GROFICA MONTAGUE A	kje	je Romeo?Vesela sem, da ni bil zraven.	A
zavezanimi najde pot! . / . / stran 147 . /	Kje	obedujeva?- Kak boj je bil tù?	A
nastopita GROFICA CAPULET Pokliči mojo hčer!	Kje	se mudí? DOJKA Kakor gotovo sem bila devica	A
Mercutio nastopita BENVOLIO Hej, Romeo,	kje	si? MERCUTIO Pameten je, pa se je spravil	A
ti ga pošljem, . / . / stran 180 . / kedaj in	kje	naj bila bi poroka.Vso srečo svojo ti potem	A
ROMEO Draga, da za zmirom pozabim, da je	kje	drugje moj dom. JULIJA Daní se že in rada	A
LORENZO Tako je prav! A	kje	si bil?Povej!	A
poroke. . / . / stran 185 . / A kdaj, kako in	kje	se je zgodilo, da sva spoznala se in zaljubila	A
Benvolio in Mercutio nastopita MERCUTIO	Kje	vraga Romeo tičí?Kaj ga ni bilo davi domov?	A
ali mi ne more nobeden izmed vas povedati,	kje	bi dobila mladega Romea? ROMEO Jaz Vam	A
in, da se nič ne zlažem, čednosten gospod. -	Kje	pa je vaša mati? JULIJA Mati?	A
JULIJA Mati?	Kje	pač bi bila?Notri je!	A
glej! ”Vaš ljubček pravi, kakor fin gospod -	kje	pa je Vaša mati?“ DOJKA Jejmine! kako ste	A
- Strela, dosti je. -	Kje	je moj fant?-	A
skupaj so krivoprisežniki, hinavci, lumpje!	Kje	je moj sluga? - Dajte mi akvavite!	A
noben izreči bi ne mogel trpljenje moje. -	Kje	sta oče, mati? DOJKA Ob Tybaltovem truplu	A
spalnico! In za tolažbo Vam pošljem Romea; vem,	kje	tiči.On naj razveseljuje Vas to noč; poiščem	A
DOJKA O sveti mož, povejte, sveti mož:	kje	je Romeo, gospodične ljubček? LORENZO Na	A
njeni, oskrunil sreče najine mladost? Povej,	kje	je?Kaj dela?	A
O tolažnik moj!	Kje	je moj soprog?Prav dobro vem, kje morala bi	A
Kje je moj soprog? Prav dobro vem,	kje	morala bi biti, in tukaj sem.- Kje je moj Romeo	A
dobro vem, kje morala bi biti, in tukaj sem. -	Kje	je moj Romeo?Bližajo se koraki.	A
KNEZ Poznamo te, da si pobožen mož.	Kje	je služabnik Romeov?Kaj pravi?	A
njim k grobu Julije, da poleg njé umrje. -	Kje	sta zdaj, sovražnika?- Capulet! Montague! Poglejta	A
Bojim se samó, če vidim kaj novega.	Kje	naj primem?Kakó naj zgrabim?	A
vašem mestu bi si napravila vilo visoko gori,	kje	v gorovju, sredi jelk in skal ... To bi bilo krasno	A
Prejšnja, G r o z d GROZD začuden:	Kje	pa je Gornik? KADIVEC malodušno: Ah ... Gornik	A
- GROZD:	Kje	je dal to tiskat?Kdo se je predrznil to tiskat	A
PEPCA (vstopi): Prosim gospod šef? JOŽE	Kje	pa tičite? PEPCA V treh sobah ne morem obenem	A
kadil, pa nima vžigalic. Postane nestrpen): Le	kje	hodi?(Zakliče): Pepca ‒! PEPCA (vstopi	A
RADO Iz katere neki? Kaj ne veš,	kje	so nekdaj vzrejali cesarske konje. ANDREJ	A
Po vražje nas bodo zašili.	Kje	bi bil kak pripraven prostor?Le kje?	A
Kje bi bil kak pripraven prostor? Le	kje?	TONE Kje ‒?	A
Le kje? TONE	Kje	‒?Veš kaj.	A
preiskati okolico. Gorje, če bi se kdo tu blizu	kje	potikal, in bi ga kdo izmed vaju zadel. Vrag	A
Kokalj.) FRANCELJ (pride od druge strani):	Kje	tiči? TONE Za grobljo se je potuhnil, kakor	A
Smukne za peč.) ELZA (pride z metlo):	Kje	ga pa imate, dedca nemarnega? RADO Ni daleč	A
znaš, čemu ti je tvoj križ, čemu tvoja knjiga,	kje	je tvoja učenost, kako smeš hoteti narode spokoravati	A
še stokrat bi ga ubil ‒ zanjo! O Tugomer,	kje	je tvoj razum!Zakaj se ponižuješ in poniževati	A
NEKLON Ne misli o tem, dete moje. A glej,	kje	je Zorislava? Ni že več tu.	A
gorečo trsko sveti VRZA Primite ga, držite ga,	kje	ste, Neklon, Zovolj, Zorislava, Grozdana, držite	A
volkovi raztrgajo. ZOVOLJ dvigne palico:	Kje	je? CVETIČEK Šel je.	A
odgovori ti, kar sem že prej vprašala, ali se čuje,	kje	je Tugomer, kam je izginil, on ni bil šel z	A
z onimi k Frankom. KAJAZNIK Nikdo ne zna,	kje	je Tugomer.Takoj drugi dan po odhodu naših vodij	A
ZORISLAVA Sam!	Kje	so drugi?Kje je Neklon?	A
Kje so drugi?	Kje	je Neklon?Govori, je li istinita strašna vest	A
kasno na večer, ko Neklon vstane in zavpije: »	Kje	je moj meč?«Ogledamo se in zapazimo, da so Franki	A
kasneje za njo prileze menih. Prejšnji VRZA	Kje	je Tugomer, morilec Čeligojev, mojega Čeligoja	A
Samo mimogrede smo vas obiskali, da pogledamo,	kje	in kako imate svoj stan in kakovo vino hranite	A
vam je rajnica žena porodila lepo žensko dete.	Kje	jo imate? Staro rdeče vino pa mlado belo dekle	A
vprašal takoj, ko je prišel. Čudil sem se le,	kje	tičiš, da te ni reči »dobrodošli« njemu in častitemu	A
Herman, Fridrih, Soteščan, strežaj HERMAN No,	kje	pa tiči?Tako se pač oče ne sprejema.	A
Molči!	Kje	je mlada babnica, ki ti je možgane zmešala.	A
HERMAN Pokažem ti usmiljenje!	Kje	je ženska?Soteščanu: Pojdi ti iskat je in	A
Ona je kriva vsega, ona podira moj rod.	Kje	je?Za njo!	A
Ti si podmitnik.	Kje	je cesarski sod, da pričam? HERMAN Ha, kdo	A
Kaj bodo ženske! Zavrletovka.	Kje	bi vzele!Celo hišo otrok in nič zaslužka... Zimovka	A
žgance jest. Lojz. E, vsak ve sam najbolje,	kje	ga čevelj žuli. Dolenc.Ampak všeč mi je to	A
Tona.	Kje	si jo pa pustil?Saj se je drugače vedno držiš	A
Vsi sedejo k Pečarici. Kregar.	Kje	je moje dekle?!Metka! Metka! Metka priteče	A
toliko pameti boš že našel tam, da boš vedel,	kje	je boljše, pri materi ali drugod, kaj je zanesljivejše	A
Kakšne, prosim te?! Metka.	Kje	si bil? Matijče. Saj veš, na Velesjem.	A
Metka razburjeno. Jaz vem,	kje	si bil.Pri Zakrajškovih si bil.	A
In če?! Metka. Ti sam veš,	kje	se moraš ženiti! Matijče.Morda pri tebi, ha	A
Kakor je komu namenjeno. Mogoče bom poginil	kje	za tujim plotom kakor pes, ali če bom tisti	A
dobro. Hudo mi je, da greš, ali človek ne ve,	kje	ga čaka sreča.Morda je prav, da greš. Metka	A
je škoda, dekelce, tudi tebe. Žagar. Na, a	kje	so drugi?Polahko se shajamo. Zavrletovka.	A
(Popravlja si robec na glavi) Žagar. In	kje	je ostal Lojz? Pečarica.K Streharju ga je	A
Ančka.	Kje	so?!(Ozira se okrog.)	A
(Ozira se okrog.)	Kje	so?!Ljudje božji, recite, kje so?!	A
Kje so?! Ljudje božji, recite,	kje	so?! Vsi za trenotek obstanejo, jok utihne	A
Vrat Aíde glej princése! Bíserjev si	kje	že videl Na človeku kdàj katerem Še svetlejših	A
Starec, odkód?	Kje	tvoj dom? »Tríkrat mesec bo še pomladíl se Mavrice	A
sine zor? To vem, da boste vi za mano: a jaz,	kje	bodem, ni mi znano. ‒ III.	A
sam ‒ ta rod bo z mano vred nekoč zatrt. O	kje	je tvoje želo, grenka smrt? ‒ Žalnice	A
stran 71 . / Saj kdo bi pač na svetu vsem in	kje	in kdaj poznal tako, kaj se godi otroku v duši	A
potnik ‒ jaz in Bog ‒ dobrota ... Trpljenje,	kje	je verni tvoj obraz, v katerem pristnem govoriš	A
ujetih muh in vidi čustev in besed nasprotje ...	Kje	sluje govor še prozoren, čist? Kje, kje?	A
Kje sluje govor še prozoren, čist?	Kje,	kje?Povejte dobri mi celotje!	A
Kje sluje govor še prozoren, čist? Kje,	kje?	Povejte dobri mi celotje!	A
stvari okrog nas, naj meje premotril bi skrajne,	kje	nehata prostor in čas. Ob njem bi sedela in	A
prostor za seboj ne pred seboj ne vesta mej. A	kje,	moj duh, je konec tvoj?‒	A
/ Resnice vir bi našel rad, rad vedel bi,	kje	sreča biva, poslušal usta si lažniva in stopal	A
stran 53 . / Kresnica Sanja bedni siromak:	kje	so tista srečna tla, skrivajoča drag zaklad	A
ločila se bova, in bogve kdaj vidiva spet se in	kje!	Za naju je ena resnica gotova, da ljubi brez	A
Zavpijem, kakor ranjen, iz hiše planem ven: »	Kje	ste, ljudje, o kje ste!?« zbeži od mene sen	A
ranjen, iz hiše planem ven: »Kje ste, ljudje, o	kje	ste!?« zbeži od mene sen. Iz trave znojen skočim	A
zahteva resnico, kakor ljubezen naše srce.	Kje,	praviš, bi našel vendar le klico, ki vse ti	A
Pokaži mi knjige!	Kje	jih imaš? Jaz nisem sicer piscev pristaš, a	A
nizke do vzorov lepih bi dvignil se rad! Oh,	kje	je, oh, kje je tisti zaklad neskončne sreče	A
vzorov lepih bi dvignil se rad! Oh, kje je, oh,	kje	je tisti zaklad neskončne sreče za dušo našo	A
vsaka ‒ sam ne veš. Kam zanese te vihar usode,	kje	te sprejme zadnja postelj, raka ‒ sam ne veš	A
O dalja sinja, nedogledna, kraljestvo tvoje	kje	meji? Po tebi duša radovedna iz temne sobe hrepeni	A
Zaprta so njena okenca in ona spi božji sen. A	kje	bi jaz spal, kako bi jaz spal? Pod milo nebo	A
me prijatelj: »Hálo, dva oblačka pod očmi, a	kje	si krokal, da imaš zdaj mačka?« Tam sosedu porogljiv	A
te logu. . /\ .. stran 83 . \/ Ej, Bog ve,	kje	rasteš, razkošni moj cvet, kje nad tabo drhtijo	A
Ej, Bog ve, kje rasteš, razkošni moj cvet,	kje	nad tabo drhtijo metulji, ej, Bog ve...No, dnevi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani