nova beseda iz Slovenije
vprašaš me kako in kaj ne vprašaš me od kod in | kam | ne briga te če pot poznam sposodim si poletni | A |
vprašam te kako čez svet ne vprašam te od kod in | kam | a vendar te nazaj ne dam povabi me poišči | A |
mrak povabi me na prvi vlak odpelje naj neznano | kam | ustavi naj se daleč vstran naj dolgo tam se | A |
druga sem in spet drsim na tisto stran neznano | kam | nihče ne ve o deklici ki včasih še se prebudi | A |
okna, preplezala obzidje in izginila neznano | kam. | Takoj zjutraj, ko so ugotovili, da je ni v sobi | A |
mlin, ko je stari mlinar počival ali pa je šel | kam | po opravkih. Mlinarjeva žena je umrla, ko je | A |
hudo sporekla in da je nemarnež odšel neznano | kam. | Tako sta potem živela vso poletje in sta se srečavala | A |
je nato dregnil ‒ se mi pa že pomalem sanja, | kam | je minila! Deček se je vznemiril in dvignil | A |
upreti niti Debeli Babič in Grintavi Fico. | Kam | se je ta tvoj že spet vtaknil? je slišal karajoči | A |
Šele takrat boš lahko to drugo uho hitro | kam | nastavila! jo je z obema rokama prijela za | A |
ne boj. Le ti boš odločila, če ti lahko tudi | kam | drugam pogleda.In kar boš odločila, tisto bo | A |
Se je razsanil. Le | kam | pa spet misliš, ženska!Prestrelil jo je s pogledom | A |
je gostilna in sem že vsak lahko pride. Le | kam | bi pa prišli, če bi samo od poštenih kasirali | A |
ga je na svet spravil, ga bo tudi varval. Le | kam | bi pa prišli, če bi z deco delali kakor kukavica | A |
vzel, je zastokal Babič. Samo, ne vem še, | kam | jo bom dal.Potem pa še otroka. | A |
drek? Kako si boš sploh upal pomisliti, da boš | kam | prilezel, ko pa te taka nesnaga tišči k tlom | A |
Stran! Ugriznil se je, da ni rekel: | Kam? | A dijak, kot da je vseeno razbral. | A |
vrtinčila nejevolja, če že ne jeza. Kaj je ‒ | kam | rineš ‒ kaj ti je to treba? ga je zaustavil | A |
ne bo ‒ potem bo pa pač pomalem zgnilo, se že | kam | scedilo, poniknilo.Vsekakor: brez škode za ta | A |
Zakorakal je v svetlobo, se miže napotil od hiše. | Kam? | ga je prijel Pišti, ki je pomislil, da želi | A |
ko je seveda zlahka razbral, da ne dojemam | kam | meri.A to je pač težko tu komu spraviti v glavo | A |
njo. Naposled so ga potem premestili neznano | kam. | Ali pa je kratkomalo pobegnil kot uš ‒ tisti | A |
lahko res potuješ, ne da bi si razbijal glavo, | kam | te odnaša pa kako se bo vse skupaj končalo. | A |
podkovale samo kobile. Potem se boš pa vprašal, | kam | sem dal ušesa? kje sem nosil glavo? kaj sem | A |
opazi, zato še kar nekaj časa nisem potem vedel, | kam | bi s pogledom in kako z rokami. Lepo, da več | A |
vprašati Gajaša, s čim se ukvarja? kaj počne? | kam | zahaja?Veliko bolje bi namreč potem vedel o | A |
je mojster dragoceno listino spravil neznano | kam, | je bilo za omizjem pod napuščem začuda že spet | A |
že tudi čez, meni pa ni šlo v glavo edinole, | kam | sva dela čas, ki je minil vmes.A najsi je bilo | A |
Sagadin, ki se je za ta večer izselila neznano | kam. | Na sončnično rumenem namiznem prtu sta bila pripravlj | A |
Ničesar takega, res, je popljuval. Ampak ‒ | kam | pa je potem šel ves moj trud?Sprašujem te, ti | A |
ves moj trud? Sprašujem te, ti stari ravbar, | kam | pa je potem šel ves moj dragoceni čas? se je | A |
komentiral. Ampak, reci ti meni raje zdaj, | kam | naj te zapeljem? je ukazujoče povzdignil glas | A |
naslanjač sva morala pritrditi na streho. | Kam | pa potem pravzaprav gremo? je strahoma vprašal | A |
prav nič nežno narinila v prenaložen avto. | Kam | pa naj gremo? je iztisnil skozi zobe mojster | A |
sva nelagodno stopicljala v ozadju in čakala, | kam | se bomo dali.Manjkal je torej samo Pavlica, | A |
odpustili iz bolnišnice in jo deportirali neznano | kam. | V priporu sta bila torej zanesljivo le še Lepec | A |
preseka jeza, in sem le za hipec krčevito tuhtal, | kam | naj speljem hudournik.Bilo je kot na dlani, | A |
vrata pa je zaklenil in spravil ključe neznano | kam. | Le spalnica je začuda ostala odprta, čeprav ni | A |
da bi nama pomagal s krajo. Če sva hotela | kam | daleč, sva namreč razen poguma potrebovala predvsem | A |
Ti pa: griva!« se je zahahljala. »Le | kam | naj si to taka stara roža dane?Ampak, do smeha | A |
najboljšega in prenasičeno od žretja, več nima | kam | z zelenjem! Z bezgovjem se je zavezal | A |
neizčrpano ljubeznijo, ki z njo pred tem ni bilo | kam, | in kar ni mogel nehati jemati, kajti komaj je | A |
razen v njihova košata krila kmalu ne bo imel | kam | skriti več. Za pesnikovim pogrebom hodi | A |
življenjskimi naplavinami in nepopravljivostmi. | Kam | bi zašel in kakšno revo šele bi prodajal, je | A |
megla tam svoje razvaljane mokrote nima več | kam | obešati nad njim in jo potemtakem razpršeno | A |
se bo. Kaj pomeni ta opadenost z ljubeznijo, | kam | naj dene to vihravo, sključeno in krevljasto | A |
Ni je pregovarjal, ni silil v njo s kod in | kam | in si lastil pravice, brskati po straneh zaklenjene | A |
mimo dogovora ga je izpodnesla, in ni vedel, | kam | naj dene. Zamenjava se mu je zdela vpričo žeje | A |
natrpalo telo, polno gneva se je vkidalo po njem. | Kam | zdaj z njeno neminljivostjo in trdnim uverjenjem | A |
deklica, in zato ne more imeti opravka s smrtjo, | kam | z domišljavostjo, da jo njegovo poznanstvo varuje | A |
njegovo poznanstvo varuje pred propadom, in | kam | z razumevanjem, tem jalovim izrazom lažnjivega | A |
lažje in dopušča pot, in ni opaziti, da bi se mu | kam | mudilo, recimo v Avstralijo ali Južno Tirolsko | A |
njegove lastnosti, tak postajaš kot oče, ne veš | kam | z močmi in jih vdelaš v kamen, opoteka se tvoj | A |
vsak hip hotela v divjem loku odskočiti neznano | kam, | krči so takrat pripravili Tjaževe roke do dela | A |
in se tako povrača vase. Tjažu je bilo vseeno | kam | ga bo vodila, komu ga bo odtujila in komu približala | A |
da so ga prinesli na ramenih in da iščejo, | kam | bi ga odložili, s tem je moje delo opravljeno | A |
rešila, tam sva se nadaljevala, se vršila naprej, | kam | naj se preseliva zdaj in kako se naj vršiva | A |
Mrtoláz dalje vpraša: » | Kam | pa zdaj?« Oni odgovori: | A |
razbojnik si zavetje najde; jaz ga iščem zastonj! | Kam | se mi je torej deti?Kdo se me usmili?« - | A |
ali v gozd po drva ali k maši ali v semenj ali | kam | drugam - sveta zgodovina tega natanko ne pripoveduje | A |
Doktorwd Kolenec. Torej ni trdnega sledu, kako in | kam | je bil izginil? Doktor Pipec. | A |
hipcu on prišel povedat, morebiti svetnik zopet | kam | pobegne, preden bi ga bilo moglo spaziti katero | A |
kakor bi se nam ne bilo bati, da bi zdaj spet | kam | ušel, ker se je živ in sam ob sebi vrnil od | A |
je, kako bi ga privadili, da spet sam od nas | kam | ne popihne?« Zdaj župan tako skrivaj | A |
rad zvedel, kako bi se naredilo, da svetnik | kam | ne uide.Temu je lahko votek najti. | A |
poslal župan na stražo samo zato, da ponoči zopet | kam | ne pobegneš ven iz Tožbánje vasi.Midva sva nedolžna | A |
zato, ker vselej in o pravem času ve, kdaj in | kam | je treba v pisanju postaviti »et caetera«, česar | A |
po zavrtih nekam izginil, da nikdo ni vedel | kam, | ker nikdo ni utegnil paziti nanj.Ko luči naposled | A |
vklenjene Bošnjake, ki so jih orožniki vedli Bog ve | kam | k sodišču.Obakrat je povesil glavo in se poglobil | A |
Izvzeta je samo moja Minka, poštena Kranjica. Pa | kam | naj gre Minkec, ko ima tri otroke in četrti | A |
pogleda včasi kar ne more prenesti z načelnika | kam | drugam; vsako mur se je moralo zdeti, da ta | A |
zopet je potrkal. »Kap naj me zadene, če vem, | kam | so prešli raki.Menda so jih zastrupili Bošnjaki | A |
kar morem plačati.« Zdaj je Gajer spoznal, | kam | meri zbadljivoironski namig inženirjev.Kakor | A |
iz Volčjega Dola. Ko bi bilo mogoče, stopiti | kam | na stransko stezo, gozdar bi bil napravil velik | A |
imen je bilo prečrtanih in zapisano je bilo, | kam | so dotični delavci odšli. Nekaj Turkov in Srbov | A |
begune, ki so ušli v Turčijo, Srbijo in ne ve se | kam. | Med imeni se je nahajalo eno, ki je stalo samo | A |
kakšne dobičke dela vlada v gozdih, povedal je, | kam | gre les, vprašal, koliko je zdaj delavcev.Omenil | A |
razoroženje, po katerem vpijejo nerazsodni ljudje? | Kam | naj pa damo nad dvajset tisoč aktivnih častnikov | A |
damo nad dvajset tisoč aktivnih častnikov in | kam | naj spravijo skrbni starši toliko nadobudnih | A |
gozdarja, zato vun iz kota na nova odkritja! Toda | kam? | Iz zakotja je držala samo ena pot, tista ob Oskovi | A |
vsaj toliko svetlobe na zemljo, da se je videlo | kam | stopiti.Pred steno nenačetega gozda sta prižgala | A |
to na teden čez sto goldinarjev. Kaj menite, | kam | je šlo poprej toliko denarja?« »Kam je šlo? | A |
menite, kam je šlo poprej toliko denarja?« » | Kam | je šlo?Razložil sem vam, da so bila živila dražja | A |
francoska republika, kaj se kuha na Balkanu, vedel, | kam | pes taco moli, če nam Bismark obeta zvestobo | A |
gospodar ti naš, jih dam za osem grošev. Veli, | kam | naj jih prinesem!« »Drugemu jih daš še ceneje | A |
Naročil mi je, naj oddam pismo, in je šel.« » | Kam? | « »Bog ve.Najbrž v planino. | A |
Najbrž v planino. Odgovora bi mu ne vedel | kam | nesti.«Obrisal si je z rokavom pot s čela in | A |
Oskovi ribari gospod Birkov in ta me je vprašal, | kam | grem.‚Pozdrav nesem gospodinu Franju od Danice | A |
takrat je prišel v han Jovica. Povedal sem mu, | kam | je šel Birkov.In sokol za njim. | A |
svojemu bratu Atifu. »Dolgo sem pazil na Atifa, | kam | hodi po handžarje, ki jih prodaja tujcem,« je | A |
ne moreš za večno ostati tukaj. Spravim te | kam | na ugodno mesto in sčasoma, ako Bog da, pride | A |
da sem tukaj?« »Pač ste si zaželeli daleč | kam | na deželo ‒« »Tudi Tuzla je ‒ dežela.Toda prigodilo | A |
potem jo je odkuril, tako da nihče ni vedel | kam. | To je bilo dopoldne. | A |
ravnodušnost. Prekanjeni Bobojedac je precej uganil, | kam | meri ta radovednost.Segel je po globok vzdih | A |
eni roki kozarec, v drugi ščetico, je zavpil: » | Kam | pa misliš, majka!Jaz naj se vtikam v vojaške | A |
pošteno, takšnim ljudem ne smemo dajati potuhe. | Kam | pa pridemo, ako bo vsak utajil svoj zaslužek | A |
gospod inženir! Trda je zemlja in nebo je visoko: | kam | naj bežimo pred nasiljem?I drvar čuti dušo in | A |
obloženi z bogatimi darovi preko planine daleč | kam | po nevesto, naj nalete kjer si bodi na ljute | A |
Pravijo, da je pobegnila v Banjaluko. | Kam | pa drugam?« »A-a! | A |
Zgodaj je še in noče se mi v megli v planino. | Kam | naj grem, ko ne vidim poti pred seboj?« »Pobodi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |