kam (501-600)

tak tudi ne morem hoditi, če bi se (slučajno)	kam	daleč namenil.Ali si jih kupil?«	A
in prosi Boga, da bi ga vzel k sebi, pa nima	kam	položiti svoje stare glave.V župnišču mu dajo	A
sem imela moževih oblek, sem vse prodala. Le	kam	naj se zdaj dam?Sama sem jetična.	A
že našla kakšna rešitev. K županu pojde in še	kam	drugam. Če ne bo drugega, lahko gre za deklo	A
prebiti izpod dušečega pokrova svinčenega neba. In	kam	potem?Ne vprašajte!	A
kdo slišal in začel z novim posmehom ugibati,	kam	neki vleče zagrizeni bajtar svojega sina, svojega	A
obseden.« »Zakaj pa se nista vzela in odšla	kam	drugam?« je rekel pob.	A
zahlipala. Pa ni jokala zaradi svojih otrok, češ	kam	naj gre z njimi, jokala je zaradi Ravničarja	A
in narava, ki ga da, se prav nič ne vpraša,	kam	ga bo vtaknila: ali za gospodovo ali za pastirjevo	A
ga je uboga Zamorka držala v naročju.« »In	kam	so šli?« je vprašal pob. »Kam?« je oče	A
»In kam so šli?« je vprašal pob. »	Kam?	« je oče zmignil z rameni.»Šli so na Vrata, potem	A
potem pa naprej po Puštalski dolini ... Kdo ve,	kam?	...« »Kaj pa Janez?«	A
»V norišnico.	Kam	pa drugam?« je mrko rekel oče.»Vidiš, možje	A
obrnil k pobu, kakor bi bil pomislil, da mu nima	kam	uiti in da se bo zato moral pogovarjati z njim	A
razmišljal o tem. Slovnica to je že lepo, toda	kam	naj bi šel s slovnico ... Vidiš, tako sem sklenil	A
sklenil, da se bom naučil orglanja in da pojdem	kam	drugam za organista in pevovodjo.In naučil sem	A
to zdi očetu. Preselili naj bi se ti žerjavi	kam	na jugovzhod.Tu bodo vendar za lakoto umrli	A
Res je imeniten!« je pritrdila mama. »	Kam	ga boš pa privezal?.« »Mislil sem, da	A
tekel daleč in prav nič se nisem spraševal,	kam	bi s klopotcem.Obstal sem na kolniku, ga zavihtel	A
vina, nato pa sem vstal, da bi se poslovil. »	Kam	pa?« so me začudeno vprašali prijatelji.	A
VELIKANA 177 . / . \/ . / »Pa ti ni Jur povedal,	kam	boš šel jutri?« »Ni povedal,« je Matic	A
pri hiši, kjer se je danes najedel, povedali,	kam	naj gre naslednji dan.Matic je šel, se najedel	A
vsaj tekali za njimi! In nemara se kakšna le	kam	skrije, da ostane vsaj kurje seme pri bajti	A
bom šel v nebesa,« je takoj odvrnil Matic. »	Kam	pa boš šel?« se je nasmehnil Loputnik.	A
doma, ji boš pa ti rekel, naj takoj gre!« »	Kam	naj gre?« je vprašujoče zamežikal Matic.	A
kakor velikanski črni hrošč iz svoje bube. »	Kam	pa tako naglo, Matic?« je vprašal in dvignil	A
močno sapo, zato se je ozrla in vprašala: »	Kam	pa vendar greš?« »Na Lazna ...« je počasi	A
polento in si sam zataknil sončnico za srajco. »	Kam	pa zdaj?« je vprašal Laznar, ki se je nemirno	A
cesta, po kateri bi se človek napotil neznano	kam.	« Potem je obmolknil.	A
me je čakala teta, me zlasala in zavpila: »	Kam	si pa zijal vso mašo?« Ob tistem vprašanju	A
Zaslužka zdaj ni bilo nobenega. Pa tudi	kam	bi revež s svojo Srečo.Včasih je šel h kmetom	A
Strežek jo je le stežka uganjal. Kadar je	kam	šel, jo je zgrabil in s širokimi trakovi privezal	A
vse pogorelo, pa še zavarovan ni bil. Ne vem,	kam	pojdejo.Zažgal je najmlajši, Venček.	A
kar z nama jo uberi!« jo je široko povabil. »	Kam	pa greš?«, je radovedno vprašala Neža, se pognala	A
doma.« »Doma,« je ponovil Ivan, ki ni vedel,	kam	naj gleda. »Saj se bova že še videla	A
aveličanim glasom in krene navkreber proti koritu. »	Kam	greš?« besno zahrešči Dragarica za njim.	A
pobere svoj klobuk in se nameri proti vratom. »	Kam	greš?« se jezno zadere Dragarica in plane izza	A
pocuka za rokav in ga možato vpraša: »Stric,	kam	si dal brado?« Sova ga hudomušno premeri	A
Jutri nas bodo potisnili v Kozje stene. In	kam	potem? ...« »Kam?« besno zagrmi Sova,	A
In kam potem? ...« »	Kam?	« besno zagrmi Sova, ga jezno hebne pod rebra	A
Tildica skoči izza ognjišča in mu zastavi pot. »	Kam?	« »V grapo!«	A
omobranski poročnik, in oholo krene proti izhodu. »	Kam	pa?« vprašata domobranca. »V farovž	A
»Gremo!« »	Kam?	« zaskrbljeno vpraša Jera in stopi od ognjišča	A
»Ali že vstajate?	Kam	pa greste?« »Nikamor.	A
Peter pridrvi naproti s svojo četo. »	Kam?	« prešerno vpraša Sova. »Pomagat!	A
ujame za mecesen in se široko razkorači. »	Kam,	hudiča, rinete!« zagrmi z važnim glasom.	A
putrih Drejcu in si z rokavom briše usta. »	Kam	pa vidva « hrešče vprašuje Zavoglar.	A
navzgor!« je odkimal norček in se obrnil. »	Kam	pa greš?« je zgrmel Luka. »Tantadruj	A
je navdušil norček in stopil izpod zvonika. »	Kam	pa greš?« je vprašal Luka. »Tantadruj	A
začel pripravljati, da bi se zleknil, pa ni imel	kam	položiti glave. »Matic, poišči kamen	A
kuhinjo, jo je Kih začudeno pogledal in dejal: »	Kam	te pa hudič spet nese?« »Oh, Ivanc,	A
po sodnijskih opravkih v Tolmin. Sicer pa,	kam	naj tudi pride takale ženska v obleki skoraj	A
javno znajde v precepu med tema dvema bedakoma.	Kam	naj se nagne?In ker nima dovolj poguma, da bi	A
I kakopak!	Kam	bi prišli, če bi hlapci in dekle zbirali zamere	A
znotraj vsa votla in prazna, a da kljub temu nima	kam	vliti.Pa je le odprla usta in vlila curek mleka	A
takoj odloči in še enkrat pogleda k otrokom. »	Kam	pa, Julka?« »Še vprašaš?	A
/ Kuhinja je že prepolna in nihče več nima	kam	sesti.Prikrajar nosi žganje in jabolčnik, Prikrajari	A
krajev še nisem poznal, zato tudi nisem vedel,	kam	me peljejo. Morje je bilo valovito, sivo in	A
zapazil, da ni še dan, da gori v celici luč. -	Kam	pa ob tej uri? je vprašal. - Hitro,	A
je takoj udarilo vanj. K sodniku ob tej uri,	kam?	Pripeljali so ga skozi dvoriščna vrata	A
drle mimo, so se strnile v eno vprašanje: -	Kam?	je vprašal. - Na počitnice za Velikonoč	A
se ni nikjer ustavil, se je znova spraševal:	kam	pa?Za božjo voljo, le kam?	A
znova spraševal: kam pa? Za božjo voljo, le	kam?	Stežka se je otresel črnih misli.	A
Znova je zrasel pred njim veliki:	Kam?	Vstopili so na obrežno ladjo »Andrea	A
Vladimir je bil skoro zavpil: - Dreja,	kam	te nesejo! In kakor nalašč sta ječarja	A
bo o usodi Venca Poviškaja nekaj napisal. »	Kam?	« je vprašala Rozina.»Saj nimamo več časopisov	A
Venček je zardel in planil pokonci. »	Kam	letiš?Kaj se pa cmeriš?	A
starši takoj pokažejo vrata. V cerkvi ne vedo,	kam	bi se dali: potikajo se po zakristiji in se	A
pograbil poziv z mize in stopil k vratom. »	Kam	te pa hudič nese?Kaj ne poznaš nobene šale,	A
Nikamor ne pojdeta! Zdaj se bomo	kam	peljali.Polde!	A
jo ubral kar preko njiv v vrbovje ob reki. »	Kam	pa bezljaš, trapa?Stoj!« je zakričala Zinka	A
oblekel srajco, prijel vrv in stopil v vežo. »	Kam	greš?« je vprašal Peter. »Po drva.	A
obdelovanju zemlje že kar najnovejših izumov!	Kam	pa pridemo!Saj bomo kmalu našli na vasi kanone	A
bajtarja Žuželjča, ki je prignal mimo svojo kravo: »	Kam	pa, Jur, kam?« »Aa?« zazeva Jur in dvigne	A
ki je prignal mimo svojo kravo: »Kam pa, Jur,	kam?	« »Aa?« zazeva Jur in dvigne glavo.	A
»Aa?« zazeva Jur in dvigne glavo. »	Kam	jo ženeš?« skoraj zakriči Travnikarjev stric	A
»Aa?	Kam?	« se počasi drami Žuželjč.»Kar tako jo ženem	A
pa nadaljuje svojo pot, za trebuh bo prijela,	kam	bo segla, kaj bo dosegla, povsod seže, do srca	A
Šumi, kar vsi nekam proti vratom. Kaj vejo	kam?	Pavle Vatovic drži z levo roko za očala, z desno	A
Rdečelasi sedel v zlato kočijo in se odpeljal.	Kam	si se odpeljal, Job?Zlobna nakana, vidim, kako	A
Kaj počneš?	Kam	si namenjen?Mogoče je zgodovinar. Vitovec.	A
Baha'u'llah. Zdaj Pavel Vatovic ne ve, kaj bi,	kam	bi z rokami, kam s korakom. Otroci s svojimi	A
Pavel Vatovic ne ve, kaj bi, kam bi z rokami,	kam	s korakom. Otroci s svojimi kupčki na pesku	A
zaslužnega starca esperantista slovenskega;	kam,	k spomeniku talcem, ne, tam preteklo stari časi	A
ušesih odzvanja znani glas in prav gotovo ne ve,	kam	bi ga del.Prav gotovo čuti na svojih prsih uperjeno	A
na bradi, ki jo je lepo izoblikovala krogla,	kam	ti je šla ta krogla, kako da ne skozi vrat,	A
prastarimi drevesi, ko križajo poti in potočke.	Kam	so namenjeni nočni popotniki, v dalje, peščena	A
očmi in tistim kazalcem, ki se je uprl vanje.	Kam	so šli?Je oblikoval poveljnik z usti vprašanje	A
je tokrat mislil. Morda bodo žico prodaj ali	kam	drugam, v izvoz.Morda en gros za domače potrebe	A
vidimo njenega toka, ne vem od kod prihaja in	kam	gre.Jaz sem slepec, ki išče pot jezika do vsega	A
mi piše na neki razglednici, hodim vzdolž,	kam?	Bi bilo bolje živeti - spet neviden - v zemlji	A
In potem tiho doda: - Blagaj,	kam	nas peljejo? Vožnja Spredaj sedi	A
nenadoma postane neznosna. - Witold, reče Gojmir,	kam	gremo? Witold molči.	A
nekdaj porok in mir njegovega domovanja. Šla je,	kam	drugam, kot k hudiču?Vrgel se je na tla in brodil	A
pretakal notri po zrklih. Ko bi vedel,	kam	je stopil to noč, ne bi tako dolgo in ubito	A
in zmeden hodil okoli in spet ni prav vedel,	kam	hoče korak, kaj misel melje v svojih norih vijugah	A
mislil o zgodbi in nazadnje razumel. Zdaj ve,	kam	je stopil to noč. V ris je stopil.	A
eračunljivo. To je bil trenutek, ko je Johan Ot vedel	kam	s seboj, kaj s seboj.Misel je delala izključno	A
In zakaj, zakaj še čakajo z ognjem?	Kam	ga peljejo v varstvu stražnikov?Zakaj ga kar	A
Občina.	Kam	ga vrtinči nevarno poslanstvo? Mož pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani