Šandor si je nadel svoj nahrbtnik in se še tisto noč odpravil v gozd.
Kana, ki je ostala doma, pa je po vasi potarnala, da sta se z možem hudo sporekla in da je nemarnež odšel neznano kam. Tako sta potem živela vso poletje in sta se srečavala le, ko je bilo zunaj tako temno, da nisi videl niti za ped pred nosom.