kam (1.101-1.200)

»pomagajte mi zaradi otrok, sama se ne vem	kam	dejati.Rajni oče ‒ sam Bog jih je razsvetlil	A
se ji je storilo: s palico ji je bil žugal! ‒	Kam	naj se obrne?Ako bi bil še dan, bi šla proti	A
Sram te bodi!	Kam	pa hočeš sam po svetu?Ali da te volkovi požro	A
»Ali gre gospod Pirc?	Kam	gre?« se je zavzel Jeraj. »Gre.	A
prvi hip ni našel zanjo drugih besed kakor: »	Kam	pa greste, mama?« Jerajeva se je zdrznila, ko	A
dobro se imamo, bolje kakor pri Korenovih! ‒	Kam	pa vi greste?« Z otroško odkritosrčnostjo spregovor	A
prizore z neumnim Avgustom.« Pokazal je Stanku,	kam	in kako naj se postavi.Pa je na mah prekinil	A
Kdo?	Kam?	«Zarohnel je: »Boga mi! ... « in je meril Stanka	A
Ali si vse pozabila? Ne veš,	kam	ti je bilo sojeno, da te pošljejo, in kako težko	A
Stanko je obstal, da se ozre in preudari,	kam	bi mahnil. Tolpa fantinov se je s silnim vriščem	A
odgovoril Stanko in za trenutek pogledal očeta. »	Kam	si ga dal?« je silil oče. »Vrnil sem ga.«	A
Kocmurjeva. »No, Mici, zdaj pa le povej gospodu,	kam	da misliš in kako!Kakor gospod odloči, tako	A
bilo mogoče spraviti ga v drug boljši zavod in	kam	in kako, vam ne vem sveta.V vaši mili domovini	A
Zakon je zakon!	Kam	pridemo, če bomo vse zakone kratko malo uporabljali	A
najlepšega in najdražjega, pa mi je povedala,	kam	ji ga naj prinesem, ko mrkne dan in napoči večer	A
oni meri, kakršno bi zaslužili, kadar stopijo	kam	v kako pisarno in bi radi kaj imeli ‒ intervencija	A
in so ga obdarovale s kruhom, da ni vedel,	kam	z njim ‒ drugega niso imele.To je jako imeniten	A
da ga ni, toda ni ga in ni ga!« Prosil sem,	kam	da je šel, in ali kmalu zopet pride in ob kateri	A
in da se je velecenjeni gospod avtor neznano	kam	odpeljal v meglene daljave. Zdravniki da so	A
razburljivi prizori. Pride dan selitve in se ni	kam	seliti!Selijo jih s silo.	A
odlikovancu slavnostno pripeti na zaslužne prsi,	kam	za vraga naj se mu slavnostno pripne?Mar na	A
bil gospod Židan pobral iz luže in ni vedel,	kam	in kako. In je v rokah držal velik poročni šopek	A
ni bilo kos pravilnemu pisanju ali se mu je	kam	mudilo.Kratkomalo: bratska naša sodnija in najemnina	A
Ni mu bilo prav tako.	Kam	na desno, čemu?‒	A
ženitovanj uvaja še brezverske, civilne ure.	Kam	plovemo?Če bo tako šlo naprej, ne bo dolgo in	A
in je notri čim najstrožje ukazano, kako in	kam	se ima »saobračaj« odslej usekovati. Ta reč	A
koncerte. Pa tudi ob teh koncertih mi uho opazuje,	kam	muzika in moderni razvoj molita taco.Še je tako	A
dobila toliko ličnih tablic, kolikor ima ulic? In	kam	bo nabila tablice: ali pod ulične napise ali	A
so čolni in kje so čolnarji? In vas vprašam,	kam	ste zapravili sploh vse jezero, ki je v pradavnih	A
Ni ga ne lasu, ni več jezera, Bog ve, kdaj in	kam	ste ga zapravili vi in vaši predniki, in Bog	A
s sponko, da ni noga ušla iz čevljev, kdo ve	kam.	Tako je dejal prvi.	A
kakor pri nas, tudi ne med brati onkraj Sotle,	kam	li v inozemstvu. Eto »kam li« in ne »tako rekoč	A
brati onkraj Sotle, kam li v inozemstvu. Eto »	kam	li« in ne »tako rekoč«!Kakor rečeno, vsako besedo	A
zameriti, ker ne morejo zato. Kvečjemu bi se lahko	kam	zaprli. Zakaj, kateri so ustvarjeni tako, da	A
Pač pa ljubim, ko je delo narejeno, da stopim	kam	v prijazen kotiček na prijazen pomenek in se	A
jajčkih, zdaj ima le še dva in naše ženstvo ugiba,	kam	je izginil tretji, da ni o njem sledu.Meni je	A
nerazumevanega in razočaranega ‒ dobro, da imamo bar,	kam	bi se drugače reve zatekle! Ali cenjeni Vaš	A
koristi za obrtne kroge in se vidi že iz tega,	kam	bi prišel svet brez vere.Kravata pa mora biti	A
Neverjetno, pa vendar res! To je vrhunec objestnosti,	kam	pa pridemo, in bodi v svarilen zgled pribito	A
žuljev krvavo prigarali v dolgih treh tednih!	Kam	plovemo!Kdo je, ki bo ob takih razmerah še hotel	A
in vedno dobre volje.« Skavt Peter je čutil,	kam	merijo očetove besede.Poparile so ga.	A
me, ako bodo res vtaknili vso zemljo v muzej,	kam	bomo šli mi skavtje s svojim taborom, kje bomo	A
ne pomaga,« je zavekal Mihec, ki je spoznal,	kam	meri očetova povest. »Če jok ne pomaga, čemu	A
Baltazar mali. »Hohoho,« se je smejal vojak, »	kam	vas pa pelje pot, častiti sveti trije kralji	A
priporočil, naj jo vtakne čim dalje proč od Ljubljane	kam	v hribe, kamor dedec izlahka ne najde za njimi	A
stanovanja. Ali ko pridem na dvorišče, se spomnim:	Kam	pa naj pelje izvošček dedca, morebiti niti tukaj	A
Ušla je! Botra, arha stara, ni hotela povedati,	kam	...Vsi so zoper mene!	A
Zasmejala se je in sedla k materi. »	Kam,	oče?« »K Mokarju te prosijo.	A
stole, prestregla drobtinice v pest in se ozrla,	kam	bi jih stresla.Videla je, kako belo roko ima	A
Sklonjen je vlekel za sabo samotežen voz. »	Kam	gre v dežju, mama?« »Gnojila posipat.	A
Janez je zahrkal kakor v sanjah. »	Kam	boš lazil?Pusti me in zaspi!«	A
spal, Miha se ni ganil, Janez je prisluškal. »	Kam	pojde?‒ Če pojde njo budit?	A
loputnil s hruščem okno. . / . / stran 32 . / VI »	Kam	se ti mudi?« je tisto jutro vprašala njega Mokarica	A
ki se je zbudila, ko je bil mož že oblečen. »	Kam	neki!Nad hlapce grem.	A
Leno je zehal in iztezal roke. »	Kam	dreviš?« je zakričal Janez nad Špelo. Mokar	A
premisleka na prvo besedo. Šele sedaj se je spomnila,	kam	jo pošilja gospodinja, in vsa se je zbegala	A
»Janez, tole so ti dali mama.	Kam	ti postavim?« Janez je naglo vzdignil glavo	A
praprot ob poti, da se je ognil težkemu vozu. »	Kam,	oče, kam?« se ga je razveselil Janez in postavil	A
poti, da se je ognil težkemu vozu. »Kam, oče,	kam?	« se ga je razveselil Janez in postavil dolgi	A
srečno prikopala do roba in puhnila čezenj.	Kam?	Še v tretje jezero mleka.	A
ne videl ne slišal svojih ljubih polhov. Le	kam	sta šla?Kar dolgčas mu je bilo.	A
se je privlekla cela čreda šolarjev iz mesta.	Kam	so jih gnali, ne vem.Kot vrane so se usuli na	A
zaropotal med vejami in se prepeljal kdo ve	kam.	Če se je pes zatekel le predaleč od njega, ga	A
nedolžnega. Ko se je čez čas Hudournik zbudil,	kam?	Prva pot k martinčku.	A
Ni ga bilo. »Morda je šel	kam	v okolico.Se bo že vrnil.«	A
razživel, da je vstal, sedel in premišljeval,	kam	bi jo mahnil.Hudournik se ni prav nič zmenil	A
premišljevanju je sklenil, da jo mahne na potep.	Kam?	Do pastirske koče ga ni mikalo.	A
»Pozdravljena! Le	kam	naj si zapišem, da me je doletela taka čast	A
nesel nahrbtnik, jo po strmini opiral, ji kazal,	kam	naj stopi, in ji ves čas kaj pripovedoval, da	A
»Oj, ti ubogi izgubljeni sinček. Le	kam	te je zaneslo!« »Ti ga poznaš?«	A
prva na pot. Zvonec na vratu ji je razodel,	kam	naj se obrne.Blizu nje je šel pastir, za njim	A
odtrgale od črede in, planine še nenavajene,	kam	zašle in se izgubile.Če pa je bilo v čredi le	A
»Hoj, hoj, Jok, dober dan!	Kam	s prazno vrečo?« »Po vodo,« nam je s hripavim	A
Koroško. Za ta denar pa v Radovljici fanta že	kam	vtaknete pod streho.Ali ne?«	A
64 . / Dekla je bila brž nazaj in povedala,	kam	je zavil.Zdravnik si naglo pokrije kastorec	A
šivarja očeta. Gosposki človek ni pogledal,	kam	in na kaj sede.Oče ga je preko naočnikov nekam	A
hotel opozoriti, naj bi vendar sam pogledal,	kam	sede. Utrgal si je od klobčiča zelo dolgo, močno	A
Je res tako, da mora človek vselej pogledati,	kam	stopi in kam sede.« PRI ODPRTEM KRUHU Taka je	A
da mora človek vselej pogledati, kam stopi in	kam	sede.« PRI ODPRTEM KRUHU Taka je bila stara	A
Gozdne skrivnosti Kadar koli me je oče kot dečka	kam	poslal, mi je vselej naročil: »Pa oči s sabo	A
‒ In ti? Da se ne potegneš	kam	predaleč.Teže plena ne bom sam prenašal.’	A
je razgledal na vse plati. Potem je iskal,	kam	bi sedel.Všeč mu je bila mlada bukev, ki je	A
ščinkavec, kje penica, kje lišček, kje sinica,	kam	je na oblanico obesil gnezdo rumeni kobilar	A
Kupite ga!« je silil mož. »	Kam	bi z njim?Nimam gajbice, ne znam mu streči,	A
po svoje zaostajale za čredo in se po planini	kam	razkropile. Ko sem dorasel v študenta, mi je	A
petero sinov, hčere nobene. Premišljeval je,	kam	bi s sinovi, da bi bili preskrbljeni, kakor	A
tu se je kolo kraljevske modrosti ustavilo.	Kam	bi z njim?Pripraven je za vsako reč.	A
je nekega dne rekel očetu: »Vidim, da nimate	kam	z mano.Zato pojdem po svetu.	A
mu toplo segla v roko in ga tiho vprašala,	kam	hodi ob nedeljah k maši, da se bosta še kdaj	A
stezi pod gradom jo sreča priletna gospa. »	Kam	greš, deklica?« jo gospa prijazno nagovori.	A
vse kraje se je lepo videlo. Preudarjal je,	kam	bi krenil: ovčar, lovec in krojač so ga neusmiljeno	A
»Pozdravljen, svetli vitez! Od kod in	kam	gre tvoja pot, ko je tema kakor v rogu?« »Namenjen	A
Zato bežim pred hudobo.« »Le	kam,	ljubi moj vitez?Hudobi ne ubežiš zlepa.«	A
razodeti, kdo je vitez, ki je zbil jabolko, in	kam	je zginil.Zato reče očetu: »Še dvakrat bodo	A
zdihoval: »Kaj bo, kaj bo, ko leta preteko?« Če je	kam	jezdil, se mu je zdelo, da podkve pojo: Kaj	A
zagleda staro ženico, ki je sedela na parobku. »	Kam,	Bonifaček moj?« Bonifac obsta merckxovega	A
Nič se je ni bal. »	Kam	greš, Bonifaček?« »V Kačjo dolino po listje	A
listnati koš in odšel, da nihče ni vedel ne kdaj ne	kam.	Tudi žena ne.	A
se pozdravili, ne ogovorili in ne vprašali:	kam?	Zato potok ni šumel, kakor šumi ob belem dnevu	A
dobrin. Skoraj ustrašil sem se, ko sem uvidel,	kam	sem zašel s to meditacijo.Hotel sem napisati	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani