kam (1.001-1.100)

zdelo pametno. Sam je želel spraviti Danico	kam	daleč proč iz Tuzle.Zdajci pa ga je zdramil	A
krog poslopja, kakor bi hotel od njega zvedeti,	kam	je spravilo svoje prebivalstvo.Tedaj se je odprlo	A
za Vilarjem ‒ »ali je Danica tebi povedala,	kam	pojde?« »Nič ni povedala.	A
poleg sebe, ali ga odnese ponoči veter bogve	kam.	Ko smo se bíli po Ogrskem, so nagnali v naš regiment	A
podpira brata, ki je prišel od vojakov in ne ve	kam.	Vesel sem bil, da sem našel v deklici krščansko	A
srca; mene so vsi moji sorodniki zapustili.« »	Kam	si šel potem?« »V Krakovo.	A
vesta! - zdaj pa dan na dan prepir in krik!	Kam	pojde stara mati, ki se že več ganiti ne more	A
teh možeh besedo za Lazarja, da ga spravijo	kam	v primerno službo?Vam bi morda take usluge ne	A
li doma kaj premoženja, imovitih sorodnikov,	kam	se misli sedaj obrniti, če gladko izteče praska	A
sporočite mi to v treh dneh. - Ne pozabita,	kam	morata iti jutri.Zaradi vajinega uporstva bom	A
Tristo medvedov!	Kam	jih pa devlje?Ej zlomka - saj suhih menda vendar	A
kjer je služil nekaj let. Želel je priti zopet	kam	daleč od rodne zemlje in težko je že čutil čisti	A
v mestu je stopila v vežo, v kakšen kot ali	kam	drugam v stran.Če ga je videla samega, se je	A
je brala na vsem njegovem sila rdečem licu. »	Kam	boš pisal?« sem vprašal ter samozavestno razprostrl	A
»Ješprenj?	Kam	pa misliš, Marica?Ješprenj je trda jed, ni za	A
dneh bo do kraja zbrisan ta dolgi račun.« »	Kam	pojdete potem?« »Kam pojdem?	A
»Kam pojdete potem?« . / . / stran 36 . / »	Kam	pojdem?Na Kranjsko pojdem orat zemljo, kakor	A
Nove gospodinje tukaj nočem čakati.« »	Kam	se obrneš potem?« »Ne vem še kam.	A
»Kam se obrneš potem?« »Ne vem še	kam.	Svet je širok.	A
»Hahaha!	Kam	je pa šla mrvica pri zabitih in zaklenjenih	A
za butalsko modrost, kajti niso kaj vedeli in	kam,	kadar jim je kdo ukazal, da se gredo solit,	A
poznali, nego so se izpraševali, od kod si in	kam	si namenjen. Ta reč jim ni bila všeč.	A
bil doma, joj meni, ne bi vedel, kdo da sem in	kam	naj se obrnem.«In so bili zelo veseli in ko	A
zopet domov. Ga vpraša župan: »Ena manjka,	kam	si jo dal?« Odgovori pastir: »Saj so vse.«	A
prav nič pre . / . / stran 66 . / mišljala,	kam	naj gre ‒ v županovo hišo je šla, tjakaj spada	A
roki in težko torbo na rami in ga vprašal: »	Kam	pa kam, boter Dideldač?« Mu odgovori boter Dideldač	A
in težko torbo na rami in ga vprašal: »Kam pa	kam,	boter Dideldač?« Mu odgovori boter Dideldač	A
konča delo in prejme zaslužek in se mu mudi,	kam	se bo vsedel in ga bo zapravil.Tem bolj je bil	A
njegovi modrosti, prva in zadnja mu beseda: »	Kam	greš, ako Bog dá?« in »Kje si bil, ako Bog dá	A
žena mu Kata in reče: »Pomozi ti Bog, Pero!	Kam	ideš, ako Bog dá?« »Dobro ti srečo!« ji odgovori	A
levo in tod in tod.« In je tako točno popisal,	kam	in kako, da je kapetan ukazal: »Hodi z nami	A
vik in krik, in že je prišla resnica na dan,	kam	je nesla pot ocvrte ptičke in kuhane rake.	A
Grozno! Vprašam,	kam	plovemo! Istinitost slučaja je zajamčena po	A
/ stran 77 . / »Hoj!« je dejal kučigazda, »	kam	pa, kam?« »Ck« in »cv« ‒	A
77 . / »Hoj!« je dejal kučigazda, »kam pa,	kam?	« »Ck« in »cv« ‒	A
Ta mu je branil. »Čakaj no,	kam	se ti mudi!Pomagaj mi pri mojem poliču!	A
čar noči ‒ o, pardon! ... . / . / stran 6 . / »	Kam	pa siliš v drevo?Bolj na desno se drži!« je	A
« »	Kam	pa riješ tjakaj v zid?« me je opozoril odlični	A
sem ga iz kolena, se mi je preselil, kaj vem	kam.	Boš že sam doživel in čutil in užival, kako se	A
oprosti ‒ kje je moja petdesetletnica? Ali so jo	kam	založili?Ali jo je kdo pobasal v žep?	A
rekoč dostavljalec, in je želela mojega sveta,	kam	naj krene korake, da pride na Mišićevo cesto	A
in načela vprašanje, kako bi se napravilo in	kam	bi dali dete v rejo, da ne bo zanj preveč stroškov	A
ponavljala, misli pa so ji bile pri denarju in	kam	ga bo obrnila. »Glejte,« je rekla Lončarka,	A
»Mudi se mi.« Smuk je ugovarjal: »	Kam	se ti mudi?Todle sedi in pij!	A
Todle sedi in pij! Hardun, vroče je ‒	kam	boš hodil!Pasje vroče, hardun! kakor takrat	A
Imajo kaj otrok?« je izpraševala neznanka.	Kam	neki meri ljubljanska ta perut, je pomišljal	A
Stekla je skozi duri. »Mati, počakajte,	kam	greste!« se je za njo razlegal glas Rabuzov	A
»Telico!	Kam	si dala denar?Denar je moj!«	A
tudi ti ne boš delala sramote! Zdaj pa povej,	kam	naj naročim potu, da gre po tvoje cape in kar	A
V veži jo je skrbnega obraza vprašala mati: »	Kam	pa greš?« »Boste že videli in slišali,« je osorno	A
koj ... vlak je jako ... Greva rajši v Ljubljani	kam.	O, v Ljubljani boš videl ... jetrca in sploh ...	A
da ve moj poklic, koliko imam plače na mesec,	kam	zahajam v krčmo in ‒ da sem na dobrem glasu	A
motim ‒ ali je gotovo, da sem njemu dodeljen, in	kam	da je to zapisati; na le-to vprašanje mu, nevešč	A
kako mu je ime in kako se piše, koliko je star,	kam	je pristojen itd. in ali redi kaj živalic.	A
to jim gre. Sodnik v Lučah ni slep in vidi,	kam	pes leti, pa si misli: »Reveži so!« in jim z	A
in je kazal obisku pot v drugo stran veže. »	Kam	je zapisati, da ste se spomnili na nas.Sinoči	A
je, kakor da bo še deset let služil in bogve	kam	prestavljen.Na, zdaj je pa šel vendar v pokoj	A
sodnijah ali na Dunaju? Muhobor pa pravica!	Kam	jo bodo neki dali!Ali jo bo župan redil pri	A
da se bo šla Julka kuhat učit, toda ne ve še,	kam	bi jo poslala.V Luče je ne da k sestrični ‒	A
breskvo leži človek ‒ ali je pijanec ali kali!	Kam	v kraj ga spravi, da ne zmrzne!« Prišel je Nace	A
in se kadilo in videlo se ni nič. Iskal sem,	kam	bi sedel ...Tačas se premakne vlak in to s takim	A
popotniku klobuk in zmedeni popotnik ni videl	kam,	izroči burji še svoj robec, da mu pokaže pot	A
pravim, ideale in nazore in sploh in vse ‒	kam	pa pridemo drugače!Ali Matej Vrbajs je v tem	A
jo je presojati brez strankarskih predsodkov.	Kam	plovemo, gospoda, za božjo voljo!« Komisar Mehur	A
lepem, povsod pokade za nami. Jaz se več ne vem	kam	obrniti.« »Kje se spet klati poba?« se je dotaknil	A
ne domov, oče useka kakor nor in ne pogleda	kam.	Lačen sem bil tudi, nisem vedel, kaj bi počel	A
»Ubogati mora, pa bova prijatelja. ‒ Peter,	kam	pa spet zijaš?« Peter je zavpil »av!«, še preden	A
kadar je bil jezen, ni nič gledal, s čim in	kam,	kar udaril je.Nak, domov pa ne!	A
»O, Likar!	Kam	pa greš?« »V gledališče.	A
predavanje z izjavo, da gre ‒ naj mu dá eno krono! »	Kam	greš?Večerje počakaj!	A
Tako je šla iz stanovanja in še ni vedela,	kam	bi se obrnila. V veži pri cestnem vhodu je stal	A
»Ali res več ne zaslužim kakor za močnik?	Kam	pa daješ denar, da si že sredi meseca brez njega	A
Ti denar trosiš,« se je jezil gospod Jeraj. »	Kam	pa gre? Menda ga ne ješ kar takega!«	A
to vzrok njegovemu tuljenju. »O ti pokora,	kam	si pa dal vse gumbe?« je vpraša la.»Odgovori	A
Kolodvor! Še peljal bi se lahko	kam,	v Škofjo Loko, na Jesenice ‒ povsod ima znance	A
Klobuk vzemi, greš z mano, če hočeš!« »	Kam	pa?« je vprašal Tonček. »Na naš part.	A
Če bi jaz imel kaj denarja in če bi jo imel	kam	dati, bi tudi kupil kavko.« Stanko je preudarjal	A
primeren zdel svet: »Nikar ne hodi domov, skrij se	kam	ali pa uidi!« Tonček je klavrno pripomnil, da	A
tod svoje gnezdo in zavetje! Nič ne dvomim,	kam	jo je vaš fant pobrisal; nazaj v svoje gnezdo	A
Teta se je začudena ozirala, kaj je fantu in	kam	ga je neslo, kar stopi na vrt mojster Pirc in	A
Peter! Tepec,	kam	pa gledaš, kadar govorim s tabo!Najprej tegale	A
»Tako, tako?« je vpraševal Kocmur. »	Kam	si pa dal denar, kaj?« »Saj mi je vsega pobrala	A
posledice prvega bega, kadar sede. In sploh,	kam	naj bi bežal; teta ga ne mara več, zaradi očeta	A
je stekalo pri gospe načelnici, da ni vedela,	kam	z njim. In še so prihajali novi gostje iz vseh	A
In ti si odgovorna! ‒ Ali si ‒	kam	dala ‒ kaj denarja?« Gospa Jerajeva je vzkipela	A
angeli božji mu stojte ob strani! Ali ste že	kam	brzojavili?Ali ga že iščejo?	A
ste z njim govorili. Ali vam ni povedal, da bo	kam	šel ali kaj takega?« »Nak, nič ‒ samo prav mudilo	A
samo prav mudilo se mu je. Gledala sem za njim,	kam	ga tako vleče, pa sem videla, da sta ga čakala	A
ga vidi, pogleda, ustavi in vpraša, od kod in	kam	‒ ljudje ga gotovo ne bi pustili, da peče medveda	A
Jej, jej! Kaj pa ti,	kam	pa ti?« Milan je povedal po Stankovih naukih	A
letoviščarji, ki se od samega dolgega časa niso vedeli	kam	dejati, od državnih oblastev pa orožniški stražmojster	A
padalo zopet na svoje noge, če ne na noge, pa	kam	drugam. Stanko je ves čas vestno sukal lajno	A
je izgubil med vejevjem in Tonček ni videl,	kam	je sedel.Pa se je spet spomnil stisk in skrbi	A
prignal mimo pa je ogovoril Tončka: »Hej, fante,	kam	pa ti?« »V Ljubljano,« je rekel Tonček.	A
proti ljubljeni dolenjski strani. Zakaj tja in	kam?	‒ tega ni preudarjal, vodilo ga je srce.Srečaval	A
teta tako čudno piše ‒ ali je že šel, kdaj in	kam?	Zakaj ga ni domov?	A
je zapeljal Tončka, da je ušel z doma, Bog ve	kam.	Vsi niso nič vredni, Reza tudi nič!	A
torej odšel stari Koren s Sultanom ‒ kdo ve	kam!	Že leta se ni zgodilo, da bi bil šel z doma.	A
in tiho dala Kocmurju krono ‒ saj je vedela,	kam	ob koncu koncev merijo njegovi očitki. Kocmur	A
In kje imate dedca, kaj?	Kam	jo je popihal, povejte!Suh ni šel na pot ...	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani