kam (101-200)

Prisiljeno ravnodušno. Ali vendar,	kam	ste zašli?- Moj oče bo imel dom, ne bodo ga	A
nikar se me ne boj - ah, . / . / stran 147 . /	kam	uhajaš pred menoj - hohó, - rima!- Anica, nocoj	A
vaših majhnih rokcah? Kje pa me mislite prijeti,	kam	udariti? MAKS: Sami ste se slekli pred mano	A
Spat, Francelj! FRANCELJ: Oče,	kam	ste deli puško? KANTOR: Kaj je imel oče?	A
KANTOR od leve, v domači obleki, brez klobuka:	Kam	pa, Francelj? Počakaj! Francelj in Pepček stojita	A
KANTOR Pepčku: Ti!	Kam?	Ostani! Franceljnu, ga strese surovo.	A
FRANCKA vstane. KANTOR:	Kam,	Francka? FRANCKA: Tudi vi se niste usmilili	A
Kedaj pa pojdeš, Francka?	Kam	pa pojdeš?- Ubožica, Francka, poslušaj če bi	A
hrepenenje, Dioniz! Človek išče, hodi ... česa išče,	kam	se mu hoče?Da bi vedel!	A
pojdem, prihodnji teden prav zares. POLJANEC:	Kam?	DAMJAN: Morda pridem do Amerike.	A
vstane, da gre, gre, gre; kaj tisto, kedaj in	kam!	POLJANEC: Tudi jaz pojdem, prav kmalu pojdem	A
čutim, da so vrata nastežaj odprta. DIONIZ:	Kam?	POLJANEC smehljaje: Kaj tisto, kedaj in	A
POLJANEC smehljaje: Kaj tisto, kedaj in	kam!	... Vse to hrepenenje, ki gloje v srcu, prijatelj	A
kar vse človeštvo, da ustavi korak in bulji -	kam?	V nič!	A
sem bila žalostna zaradi tebe! Kod si hodil,	kam	si se izgubil?... Zdaj pa misli, da sanj ni več	A
prepevaje dalje ... DOLINAR: O Vida - kje si,	kam	si se mi izgubila, kam si ušla brez slovesa	A
DOLINAR: O Vida - kje si, kam si se mi izgubila,	kam	si ušla brez slovesa?Pred teboj stojim, pa se	A
žalostno od hrepenenja, ki ne ve ne kod, ne	kam	... o, tako žalostno, da sem jokala, prejokala	A
v paradižu samem bi umrlo ... Kako bi z menoj,	kam	bi z menoj?Otrok pomladi in paradiža - ob mojem	A
moja na vekomaj? Mrak je zdaj, kako bi na pot,	kam?	VIDA: Jutro je ...	A
ŠTUDENT bere z lista, ki ga je vzel z mize:	Kam,	o kam je šla moja mladost? Ni je bilo	A
bere z lista, ki ga je vzel z mize: Kam, o	kam	je šla moja mladost? Ni je bilo!	A
Ni je bilo! Moje življenje,	kam	je šlo? Iz mraka se v mrak je prelilo	A
menoj! Hrepenenje, ti zvezda na nebu -	kam,	odkod? Tisočkrat tisoč let, brez miru	A
Ob devetih pojdem na pot. POLJANEC:	Kam	pojdeš? MRVA: S teboj, brat.	A
DAMJAN: Ali smrt.	Kam	pa ti greš, prijatelj, kam greš ti? Kam drugače	A
DAMJAN: Ali smrt. Kam pa ti greš, prijatelj,	kam	greš ti? Kam drugače nego v smrt?	A
Kam pa ti greš, prijatelj, kam greš ti?	Kam	drugače nego v smrt?Napravi se po kateri poti	A
Naproti sta ti šla - kako sta pot izgrešila,	kam	sta se izgubila?-	A
DIONIZ poklekne in prime njegovo roko:	Kam,	o brat, kam? Kaj nisi hotel z menoj ... z menoj	A
poklekne in prime njegovo roko: Kam, o brat,	kam?	Kaj nisi hotel z menoj ... z menoj na lepšo pot	A
roké, bele... hm; lep vrat... ŽUPANJA županu:	Kam	gledaš? ŽUPAN: Kam bi gledal?	A
ŽUPANJA županu: Kam gledaš? ŽUPAN:	Kam	bi gledal?Nikamor ne gledam!	A
ŽUPAN: Nikamor se ne boš zdaj vračal...	Kam	pa ti, nesnaga dacarska?Dacar se je tiho izmuznil	A
šentflorjanske... tudi v njem je krí, takorekoč... ampak	kam	bi z njo?...Tá smrčí, ta smradljivi učenjak s	A
šleva; kdo te je klical?... Očetovska ljubezen,	kam	si se izgubila? ŽUPANJA v izbi: Kaj pa	A
Poljubi Jacinti roko. DACARKA:	Kam	pa si gledal? DACAR: Nikamor.	A
POPOTNIK: O gospod! - Pa kako bo meni, pa	kam	bom jaz, kadar se odpeljete s to lepo gospó	A
ŽUPAN z verande: Gospá Jacinta, kod in	kam?	Vsa srca so stopljena!	A
pleše! ŠTACUNAR z verande: Gospá Jacinta,	kam	in kod?Še srce moje z vami!	A
Izprazni kozarec. DACARKA dacarju:	Kam	si gledal? DACAR: V kozarec!	A
in Jacinte; potem debel človek ZLODEJ:	Kam?	VSI v nenadnem strahu: Kam?	A
ZLODEJ: Kam? VSI v nenadnem strahu:	Kam?	ZLODEJ: Ni bil!	A
bedasto, - in vrh tega se je videlo precèj jasno,	kam	je meril. MLAKAR: Hinavci!	A
Ti blêdeš, Pavla; kakó te morem razumeti?	Kam	hočeš?Kaj se ti je zgodilo tukaj?	A
nikdar čutila osamljene in nesrečne in si želela	kam	drugam, ... daleč, daleč, da bi ne gledala več	A
pomeni tvoja razburjenost, mi je čisto neznano.	Kam	hrepeniš odtod? PAVLA: Samó še par trenotkov	A
IVANKA: In vse to misliš resno? ... Ah moj bog,	kam	si se izgubila v svojih sanjah!In ti zaničuješ	A
kakó bo tedàj? Kod boš iskala svoje sanje,	kam	boš bežala od mene? PAVLA: Ti me strašiš	A
Njegova sentimentalnost se je morala naposled	kam	izliti, - in takó je naletel slučajno na Pavlo	A
MAK: A kakó se je to zgodilo? MAKOVKA:	Kam	je šla?Zakaj vas ni hotela s seboj?	A
Pavla je ostala sama zunaj, ne da bi kdo vedel,	kam	je izginila. VRANČIČEVKA: Napósled pa še	A
JEREB: Dobro je bilo, da je prišló takó; bogve	kam	bi sicer še zagazil v svoji prenapetosti ... hm	A
romantičnih duš, kakor Mlakar. Hrepenela je stran,	kam	drugam, daleč iz svetá, ki se ji je videl prenizek	A
morem razumeti, čemú je prišla nazaj. VRANČIČ:	Kam	je hotela drugàm?Kakor bi bila slepa, vodi jo	A
dvainšestdeset litrov vina; dalje - MLAKAR:	Kam	se mu mudí?Naj pride jutri ... Stojta!	A
se mu ni vdala iz ljubezni, - in čutila je,	kam	se je pogreznila ...Takó je dosegla srečo in sonce	A
Slugi.	Kam	jih vabite? SLUGA Gor.	A
SLUGA Gor. ROMEO	Kam	gor? SLUGA Na večerjo v našo hišo.	A
kakor velik norec, ki bega gor in dol in išče,	kam	bi vtaknil svoje norosti embleme. BENVOLIO	A
samem govorila z Vami. BENVOLIO Naroči ga	kam	za zvečer. MERCUTIO Dovodnica! dovodnica	A
. / stran 206 . / MERCUTIO Vleci me v hišo	kam,	Benvolio, drugače padem.- K vragu vajini hiši	A
Meščanje in drugi nastopijo MEŠČAN	Kam	se je skril Mercutijev morilec?Morilec Tybalt	A
Prišel mi je na dom. CANKAR preplašen:	Kam?	KREISOVA kot prej: Na dom.	A
je pes zvest svojemu gospodarju? GRUDNOVKA:	Kam	spada to? ŠČUKA: Ker je navajen njegove palice	A
dovolj, da bi lezel sam po tej poti, in morda bi	kam	prilezel; a vendar je boljše, če ima človek	A
vratih MATILDA: Z Bogom, striček! GROZD:	Kam	greš, Matilda? MATILDA: Na Dunaj, striček	A
(Vstane.) Prosim,	kam	pa se gre pri vas? JOŽE (urno vstane): Kar	A
okno): Klanjam se gospod komisar. MENTEJ	Kam	pa, kam, tako naglo? KOKALJ Domov brinovček	A
Klanjam se gospod komisar. MENTEJ Kam pa,	kam,	tako naglo? KOKALJ Domov brinovček pit.	A
Pa vsi trezni. Kvečjemu, če je kdo še naprej	kam	kolovratil, se ga nasrkal in oslarije čvekal	A
RADO Saj ni Kokalj muha.	Kam	bi se pa skril, da bi nas poslušal? MENTEJ	A
Povem ti pa: Če nič ne bo, pojdi večerjat	kam	drugam. KOKALJ Saj sva nabrala že skoraj polno	A
ponudi roko Andreju): Odpusti, prijatelj, če te	kam	nerodno zadenem. ANDREJ Pa tudi ti meni.	A
Vžigalic pa res prav nikoli nimate. JOŽE Ne vem,	kam	sem jih založil. PEPCA Nikar se ne izgovarjajte	A
prihajajo. JOŽE (pri linici): No, no,	kam	na siliš? KOKALJ Lepo te prosim, pusti me	A
pod mizo, za kredenco in vsenaokrog): Ga ni.	Kam	ste ga skrili?Aha, že vem.	A
Ne vzame te, jaz te ne dam, ti si moj.	Kam	je šel? CVETIČEK Po potu.	A
prej vprašala, ali se čuje, kje je Tugomer,	kam	je izginil, on ni bil šel z onimi k Frankom	A
ubegnil, da bi maščeval se nad onim, ki je vedel,	kam	nas pošilja, nad Tugomerom. A ušel mi je tudi	A
Tukaj ostaneš!	Kam	pa misliš, kam si namenjen?Kaj imaš opravka	A
Tukaj ostaneš! Kam pa misliš,	kam	si namenjen?Kaj imaš opravka ravno danes?	A
VERONIKA Janko? Pokaj,	kam?	DESENIČAR Ker mi gosta pričakujemo, hoče on	A
ima mnogo jezdečih hlapcev s seboj, ne vem,	kam	bomo konje spravili. Pridi za menoj, Janko,	A
Tako naredimo. Pa	kam?	‒ Kam na pristavo!	A
Pa kam? ‒	Kam	na pristavo!Tam ostane skrita in tam morda še	A
od njega slišati, samo to, in potlej se rada	kam	skrijem v samoto in čakam, dokler hoče, tako	A
praznikih videl. Zdaj nimaš groša; še za močnik ne,	kam	li za vino!(Gre in sede k mizi poleg Žagarja	A
Ko se mi tako mudi domov! Lojz.	Kam	boš šla.Par stopinj pred nama so šli ljudje	A
bomo skupaj vozili, potem pa zbogom! Mi pojdemo	kam	v gozdove med Indijance, ti boš pa amerikanskim	A
‒ »Káj? ‒ kdó si bôžji ‒	kam	naj deneš, vprašaš?‒	A
na lice vrel, on pa je šel, Bog vedi, kod in	kam	... Redovnikova prikazen (Legenda) Redovnik	A
»Prišel si domu ‒ a nimaš miru.	Kam	precej od naju korak te sili?« »O starši moji	A
oče moj in mati, hram poslednji, in odtod ‒ še	kam?	‒ * Vzleta, pada ‒ netopirja slika ‒ ki	A
da in ne. . / . / stran 37 . / Moja sodba	Kam	je pokoj moj pobegnil? Ali zgrešil sem poklic	A
v grobu črnem, o, kakšen k Tebi se povrnem,	kam	plahi svoj pogled obrnem in Ti kaj započneš	A
v prsih tožbe vse, odkoder ni nazaj stezè.	Kam	po slovo bi šel drugam? Iz mesta sem na vrt	A
‒ Pomenek »Na ramah z vedrom, sivi oče,	kam	stopate v dolino, kam?« »Rahljajo v gori prst	A
ramah z vedrom, sivi oče, kam stopate v dolino,	kam?	« »Rahljajo v gori prst za trsje, v dolino grem	A
Zakaj po solzni dolini lazimo?	Kam	pridemo potlej, v pekel, al′ nebesa? Čemu se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani