kam (201-300)

druščine prestar, premlad se zdim za tihi grob.	Kam	naj bi torej šel?Na kraj, kjer ni ne dneva,	A
približuje vsaka ura, dà, minuta vsaka ‒ sam ne veš.	Kam	zanese te vihar usode, kje te sprejme zadnja	A
črno mórje kesanja. . /\ .. stran 86 . \/	Kam,	prijatelj, letiš Kam, prijatelj, letiš, čemu	A
.. stran 86 . \/ Kam, prijatelj, letiš	Kam,	prijatelj, letiš, čemu više hlepiš?... Glej, nizko	A
vetrc piše in vznaša listje više, vedno više.	Kam	greš, jesen?Nekoliko postoj!	A
prikaže lep komet, izgine spet, a vedi večni Bog,	kam	prejde on v neznani daljni svet. Da bi pozabil	A
laskam, moji ljubi morebiti? Hm, morda hočem	kam	visoko priti, hm, morda pa še sam tega ne vem	A
»Čuj, dete!	Kam	hitiš?Čuj, angel mladi!«	A
plava že, plava po vodi! Mojster krojač, a	kam	vi?Poglejte, kakor da v grob bi stopal, stopa	A
nado ji nada izginila je. Preč šinila je, a	kam?	... Poslušaj, poslušaj, da ne bojo solzé kdaj na	A
gledat′ daj njih svit! . / . / stran 11 . /	Kam?	Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo	A
jih semtertje vihar. Oblak ne ve, in val ne	kam,	‒ kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo	A
semtertje vihar. Oblak ne ve, in val ne kam, ‒	kam	nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to	A
kdor nam kaj kvasi. Novi Pegazus “Višnjani!	kam	ste svojga polža djali?” “Za Pégaza smo pevcam	A
posluži se troheja, . / . / stran 103 . / ne ve,	kam	se cezure déjo, on vprega Pégaza v galejo.	A
tvoje, zaprte vse do tebe videt′ póti, ni védlo	kam	se djati srce moje, tolažbe nisem najdla v taki	A
svoje s tógo gléda; -- nesréčna poezíja!	Kam	me tíra?!--“	A
MATERINO OKO	Kam	te vodi, pevec lepi, skozi mesta noga trudna	A
ljubilo pred sodnim zdaj stolom stojé. Oh	kam,	oh kam naj se ozrèm, kakó naj se otmèm?...	A
pred sodnim zdaj stolom stojé. Oh kam, oh	kam	naj se ozrèm, kakó naj se otmèm?...	A
izginil je moj zlati up izginil Bog ve	kam	je. Naj le nesó pokopat jo pomlád nočí	A
”Svet ... življenje ...	Kam	hitíte trudni, potni v črni gneči? Sveti	A
se, ne boj, pri tebi čuje ljubi tvoj ...	Kam,	Azrael, takó strmiš? Kaj mirno pred menój	A
10	Kam	se ti takó mudi? Roka v moji ti trepeče	A
na poljáni ... Oj ostani, oj ostani --	kam	se ti mudí takó? 11	A
vidim drago, pod balkonom postojím. ”	Kam,	oj kam, moj ljubček zlati, kam se ti takó	A
drago, pod balkonom postojím. ”Kam, oj	kam,	moj ljubček zlati, kam se ti takó mudí?	A
postojím. ”Kam, oj kam, moj ljubček zlati,	kam	se ti takó mudí?...	A
tvojem, Olga, večen maj! . / . / stran 134 . /	KAM,	O KAM JE ŠLA MOJA MLADOST? Kam, o kam je	A
Olga, večen maj! . / . / stran 134 . / KAM, O	KAM	JE ŠLA MOJA MLADOST? Kam, o kam je šla	A
KAM, O KAM JE ŠLA MOJA MLADOST?	Kam,	o kam je šla moja mladost? Ni je bilo!	A
KAM, O KAM JE ŠLA MOJA MLADOST? Kam, o	kam	je šla moja mladost? Ni je bilo!	A
Ni je bilo! Moje življenje,	kam	je šlo? Iz mraka se v mrak je izlilo!	A
menoj! Hrepenenje, ti zvezda na nebu -	kam,	odkod? Tisočkrat tisoč let, brez mirú, brez	A
bil zeló vesel; vendar to ga je skrbelo,	kam	bi drago pismo del, da bi skrito mir imelo	A
brezupnem koprnenju ihteč v nočí samoto klical:	kam?	Le poti, poti!	A
odpri nogám, v dan ali v noč -- le razodeni:	kam!	Nič ni me strah poslednjega povelja:	A
blodilo, strmelo v noč, prosilo: kjé pot,	kam?	Molčala noč!	A
Jesenska pesem Tihotni gozd, tihotni gozd,	kam	del si svoj nakit zeleni, s katerim tajno šepetal	A
ljubim naj ‒ kot zla slutnja pred mano stojiš.	Kam	brezmejni moj up, mlada prelest šla, čista samozavest	A
Sam Še brezmejna sila v ognju iz srca ‒	Kam	in kod bi sila? Kamor pot ti da!	A
ravnijo, nad vetrnim prostorom samotni voz beži.	Kam?	K sreči bi me pot dovela?	A
iz mesta, hvala, tiho v mestu spijo. Bogme,	kam	tako po cesti? Bogme, kam srce si misli?	A
Bogme, kam tako po cesti? Bogme,	kam	srce si misli? Ah, domov po tej grem cesti,	A
srce si misli? Ah, domov po tej grem cesti,	kam	srce drugam naj misli? Vzad, poglej, kipe mrakovi	A
Komu bi iz srca verjel, da ljubi, in varen	kam	naslonil bi glavó? In kdo te ne proda hladno	A
79 . / TRENUTEK Tam v daljavi, ne ve se,	kam	ptič leti, tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti	A
ve se, kam ptič leti, tam v nižavi, ne ve se,	kam	se spusti na skrivaj; tako v duši lep trenutek	A
tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo,	kam,	kje se zbudi še kedaj. UMRL JE Umrl je ...	A
rokah pozdravlja snaho (Ženitovanjski običaj)	Kam	svatje vi, ker vse vas ne poznam? Ah, meni vse	A
Komu bi iz srca verjel, da ljubi, in varen	kam	naslonil bi glavo? In kdo te ne proda hladno	A
iz mesta, hvala, tiho v mestu spijo. Bogme,	kam	tako po cesti, Bogme, kam srce si misli? Ah	A
mestu spijo. Bogme, kam tako po cesti, Bogme,	kam	srce si misli? Ah, domov po tej grem cesti,	A
srce si misli? Ah, domov po tej grem cesti,	kam	srce drugam naj misli? Vzad, poglej, kipe mrakovi	A
112 . / Trenutek Tam v daljavi, ne ve se,	kam	ptič leti, tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti	A
ve se, kam ptič leti, tam v nižavi, ne ve se,	kam	se spusti na skrivaj; tako v duši lepi trenutek	A
tako v duši lepi trenutek zbeži in ne vemo,	kam,	kje se zbudi še kedaj. Vrnitev Grom, bliski	A
rekel sem, vse pesem ta podíra, končano skoraj	kam	je tréba šteti? Ne vem, je oda ali je ‒ satira	A
jasne vzore, pogled mu čez domače sega gore:	Kam	ták naj ide? vprašam vas, gospôda! Dve stranki	A
jasen škodi!« Novín ščipánje vseh je nepogumno;	kam,	vraga, naj še človek vprašat hodi? XXIII	A
žé so mi nogé; Počitka dala boš siroti, Ki,	kam	bi terkat šel, ne vé?” „Oj sem, oj sem, na serce	A
vé nar manjšo stvar. Ona kaže ti na dróbno,	Kam	se tód, kam tod se gre Kaj je tu, kaj tam spodobno	A
manjšo stvar. Ona kaže ti na dróbno, Kam se tód,	kam	tod se gre Kaj je tu, kaj tam spodobno, Kje	A
samotna stopinja. Po svetu popotujem, sam ne vem	kam	Tako sam, tako sam! Oda sem zapustil te, drago	A
nemogoče, Razsvetli ljudstvo, da začnè umeti,	Kam	ta in óni ga peljati hoče. Vžgi jezo mu in dobro	A
II. „	Kam	greva, povej mi, ljubi moj brat! Poglej, ogovori	A
končán. ‒‒ . / . / stran 95 . / Izgubljeni sin „	Kam	pozna te ponočna hoja Pelja popotnik mladi ti	A
svet! česá naj se deržím, Kaj svéto naj mi bo,	kam	naj oko Obračam vérno, ko mi čern oblak Zakriva	A
da bi le to lahko ti rekel, da sem zdrav. A	kam	naj pišem?Ste doma ostali?	A
ker sem jim ušel; le kaj s teboj je, so te	kam	pregnali, te v Šleziji mordá je glad izžel?	A
‒ O, bratje moji,	kam	ste šli? O, bratje, srce me boli!	A
‒	Kam?	V katero?	A
brez počitka ljudska masa misliti: od kod in	kam?	pa nima časa... Vzhod.	A
brez počitka ljudska masa misliti: od kod in	kam?	pa nima časa... Kot nekdaj...	A
počel? Sred množic sem tiho obstala zazrla se -	kam?	Sam Bog ve...	A
globlje, vedno globlje, cilja je iskala toda	kam	bi med grobovi z mislijo nemirno, ki ji je premajhna	A
pogledam, ker se zdi, da vedno me sprašuje: »	Kam	pa greš?« Nasmehnem se in na obližnjem mostu	A
Čez čas ga bom spet malo v roke vzel.	Kam	spet ti proračun je izpuhtel? doma vsak vikend	A
Zapoj mi drzno pesem o radosti! Saj je vseeno,	kam	te vodi cesta! Sinoči breza mesec je objela	A
kot ovca za ovnom, ne vprašam, koliko nas gre,	kam	gremo, zakaj gremo moram iti, da skočim za njimi	A
Kaj boš storila z mojim drhtenjem?	Kam	boš dala mojo srečo, shranjeno v zavojih možgan	A
hočemo, a ne vemo kaj. Nekam želimo, a ne vemo	kam.	Bojimo se, a ne vemo zakaj.	A
od praga pa do praga, nikdó ne vpraša: kod in	kam?	Z nevoljo vsak pomaga!	A
dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot ‒	kam?	Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi	A
bojazen. Okrog brez počitka blodi vsekdar, ne vé,	kam	pot ga bo tuja zanesla, kot čoln, ki ga zgrabil	A
rojena le z zadnjim človekom zamre. Iz mrtvega	kam	domovanja zdaj rablji srca hite? Iščó si novega	A
/ stran 102 . / Pač slame imamo, ne vemo,	kam	z njo, le ognja nam manjka, da ožgali bi jo	A
Molči, morje!	Kam	si djalo, al si ladje pokopalo, jih razbilo	A
. / . / stran 123 . / »Oj mlinar′ca mlada,	kam	tak mi hitiš? Oj mlinar′ca zala, se mene bojiš	A
Ko se zbero nad glavo sveta, po glasu izvem,	kam	pelje cesta, kje je ukaz.Naj grem?	A
Pesem bodi trenje bolesti.	Kam	bi s frazami, dragi govornik! Spravite fraze	A
konji na belem snegu bežijo, bežijo, bežijo:	kam?	Hotel bi biti sam.	A
brnenje, čujem pod njimi vzdih v življenje! ‒	Kam	si poslala nas, kam si poslala nas, rodna vas	A
njimi vzdih v življenje! ‒ Kam si poslala nas,	kam	si poslala nas, rodna vas?‒	A
ločim v njih, ne poznam. Kako naj ti rečem,	kam?	Mrzel pepel leži nad sencami.	A
poti, sivo je zgodnje jutro. Bor, bor ne šumi,	kam	ta pot hiti? Sivo je zgodnje jutro.	A
Pa zaprem svoj topli hram in odidem; toda	kam?	Oj kam?	A
zaprem svoj topli hram in odidem; toda kam? Oj	kam?	Sad spoznanja I Doklèr ga ni bilo, sem se	A
Pa so njihovi bregovi utonili in sami ne vedo	kam,	ne kod, pa so se njihovi cilji izgubili, pa	A
.................... 45 Da sem jaz ptičica,	kam	bi zletela? ...............................	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani