Nazadnje se je Resnik z malo daljšim obrazom in z jeznoritim, srepim pogledom vrnil k tehtanju in znova potegnil na dan svoj blok z roza listi. Okrog stoječi so čakali, ali bo kaj rekel, pa je kar molčal in zapisoval, čeprav je bilo očitno, da ga kuha huda jeza. Čez čas, ko sta menila, da se je vse skupaj že malo pozabilo, mu je Fonz šepnil: