Obličje mu je bilo trdo, uporno, kakor da ni v resnici in je le iz sanj. Bilo je lice, kamor so se bile utelesile beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov, košenin in mejá, ves dolg in log zemlje in ljudi, strahovi in stotere nadloge. Izgubilo je bilo to lice vso mladostno vedrost in se ni bilo razvilo v zdravo oblost moškega obličja.