hladen (101-200)

neomadeževana je bila noč. In ko je dihnil na čelo	hladen	veter, sta se vračala v mesto po dolgi, temni	A
kadar pride večer, se bo naslanjal na mojo ramo	hladen	obraz; naslanjal bo svoj obraz na mojo ramo	A
stopil na cesto, sem se vrnil čisto miren in	hladen,	legel na posteljo, zaspal ter spal do poludne	A
vseh imenitnih političnih preobratih je stal	hladen	ob strani, kakor bi ga ti viharji nič ne brigali	A
mimo mnogih sob brez duri, z odprtimi okni;	hladen	veter je pihal od vseh strani.Naposled nisem	A
in neprijazna je bila njih tuja svetloba.	Hladen	veter je zazibal kostanje. Dolgo je gledala	A
od hriba do hriba, zazeblo je do samih nebes,	hladen	veter je zapihal. ”Prizanesi nam, Bog!“ je	A
srce, polno domotožja ... Zgodaj je še; vzduh je	hladen	in miren.Ulica je v senci, visoko gori se bleščé	A
razklenejo ter zgrabijo za meč. Zapihal je	hladen	nočni veter, kakor da so se bila nekje v daljnem	A
učitelja in če se je kdo ozrl nanja, je bil pogled	hladen	in skoro sovražen. ”Nocoj sem bil na hribu	A
Kolokotronij: izkušnjavec ti gleda preko rame,	hladen	je dih njegovih ust. ”Lastavice popotnice	A
ni skrbelo, ko je nenadoma razpuhnil soparico	hladen	veter in so debele kaplje udarile v cestni prah	A
posel. Na vzhodni strani se je belilo nebo,	hladen	veter je zazibal bele meglene valove. ”Zahvaljen	A
smrt in godec, sta tiho utonila v daljno noč.	Hladen	veter je zapihal od severa, zamolklo je v gozdovih	A
sprejemal to ljubezen kakor s slepimi očmi, ves	hladen	in nem. Tak je bil tisti Jakob, ki so ga	A
ostane hotêl, dom nikogar in vseh; človek gre	hladen	mimo!“ ”Ne razumem te učene primere!“ je	A
. / . / stran 29 . / V vseh izbah je bil	hladen,	prijeten mrak, okna so bila zastrta. ” Čemu	A
ter zasopel iz globočine, očiščen, osvobojen;	hladen	zrak, svež in blagodišeč, kakor nalašč njemu	A
MATERINA SLIKA	Hladen	jesenski popoldan zunaj, v tesni izbi večeren	A
prerivala krog njega, on pa je ostal tako miren in	hladen,	kakor takrat, ko je gledal na gručo muh ... Obšla	A
razumela je. Čutil sem njen pogled na licu in ves	hladen	je bil. ”Izdal si jo, zatajil si jo iz umazanost	A
zatajili!“ Pogledal sem jo začuden in sem videl	hladen	pogled, rahel nasmeh na ustnicah.Videl pa sem	A
globoko pod njó in ko je bil njen obraz tako	hladen,	tako poln zaničevanja njen nasmeh.In zdí se	A
naju je kdo pričakoval, odprl duri od znotraj.	Hladen	vzduh, poln trohnobe in smrti, nama je puhnil	A
prazen in polurazpal, je stal sredi travnika.	Hladen	veter je pihal, oblaki so leteli naglo, vstajali	A
sencih, da jih je skoro slišala. Odprla je okno,	hladen	zrak ji je dihnil v obraz, na lica, in je napolnil	A
VIII KLANEC SIROMAKOV	Hladen	marec je bil; dež, ki je škropil v dolgih tenkih	A
kakó trepeče in bledí in pada ...“ Zavèl je	hladen	veter in v kostanjih je zašumelo. ”Prav to	A
nasmehnila: ”Tudi ti pozdravljen, popotnik!“	Hladen	večer je bil, ko se je vračal.Tako ves čist	A
”Pozdravljeni!“	Hladen	je bil njen glas, truden. ”Še poslednje sem	A
Pampilijev obraz je postal hipoma resen in	hladen.	”Kako to, da me spravljate v zvezo s svojim	A
je polagoma pojenjavala, od juga je prihajal	hladen	veter in zrak je bil poln prijetnega vonja.	A
prižgal cigareto. Zunaj se je mračilo, pihal je	hladen	jesenski veter, dišalo je po snegu.Napotil se	A
in tlak se je posušil v četrt uri. Pihal je	hladen	veter; prinašal je iz parka polorumenelo listje	A
stran 180 . / velikomestnih ulicah: obraz bel in	hladen,	očí mokre, mirne, trudne od uživanja, teló vitko	A
teptajo jih z nogami, dokler ne ležejo ranjeni v	hladen	jarek ter poginejo. Jereb se je ponižaval	A
jecljal, nato pa je bil njegov glas razločen in	hladen.	”Čas bi že bilo ... res, gospod adjunkt, čas	A
ob durih in ni izpregovoril besede; miren in	hladen	je bil njegov obraz.Župnik se je približal z	A
- - - - - - - - - Zunaj je sijal še dan,	hladen	somrak je bil v sobi. Župnik se je ozrl,	A
zardelo je sonce, skrilo se je za daljno goro;	hladen	mrak je zapihal Marku v lice.Vrnil se je v vas	A
neba, zastirajo okno in ga odgrinjajo. Močen,	hladen	veter piha od hriba, snopje pošumeva v kozolcu	A
se je vzdignil mesec, velik in rdeč, ali še	hladen	in brez svetlobe.Kolikor više je vstajal, tembolj	A
pozdravila sta ga sestra in mlajši brat. Miren,	hladen,	skoraj nezaupljiv je bil pozdrav; toliko, da	A
suknji, obraz v ovratniku. Vzduh je bil težak in	hladen;	dišalo je po svečah, po kadilu, po različnih	A
listje - veter je pihal močneje in bil je skoro	hladen.	V sosednji sobi je bilo živahno; kmetje so prihajali	A
bila trda kakor iz usnja in moj glas je bil	hladen.	”Zakaj čakaš name, otrok?	A
soliden, že malo postaren, malo plešast, malo	hladen,	ampak premožen.Kako je z njegovim srcem, me	A
slišala; v kostanjih je vztrepetalo, zapihal je	hladen	veter, do srca me je zazeblo. ”Ozrite se	A
in njegov obraz je bil plemenitaški, tuj in	hladen,	kakor nekdaj ...In na vrtu je cvetel gozd rdečih	A
razgreval bolj in bolj, Tabula pa je ostal miren in	hladen.	”On ni imel pravice ...	A
čez steze so se plazile dolge drevesne sence.	Hladen	veter je zapihal zdaj pa zdaj in zašuštel v	A
nepremično na svojem stolu, glavo pokonci, pogled	hladen	in skoro prezirljiv.Nasproti mu je sedel star	A
lezla v kotlino in takoj nama je zasopel v lica	hladen	mrak.Visoko do neba se je vzpenjalo navpično	A
Stopila sva iz jame, iz grmovja. Pred nama	hladen	mrak, tišina; tam v visokih durih, med skalovjem	A
Danilo se je, ko se je predramil. Siv,	hladen	polumrak je bil v izbi.Gledal je s široko odprtimi	A
razumljivo; ali silil se je, da bi bil miren in	hladen.	”Tako je, glej ... sama si videla, sama si	A
v sedanjosti. Spodobne besede in ob slovesu	hladen	poklon ...Vrh tega nosi njen mož cilinder in dolg	A
ljubezni; pričakovala je, da jo zadene morda en sam	hladen	pogled poln mrzlega zaničevanja; in na kolenih	A
Toda v njegovem glasu ni bilo nič toplote;	hladen	je bil in prazen in sam ni verjel svojim besedam	A
truden, vse ostudne misli so mu izginile iz srca.	Hladen	veter mu je pihal prijetno v čelo in lica.	A
vame zamaknjene, strmé v ta pusti hram, ki je	hladen	in prazen kakor ob selitvi, strmé v bledega	A
da pogledam po pravici! Čeprav je že pust in	hladen	moj ubogi hram, čeprav že trka na moje duri	A
izpregovoril, je bil njegov glas spet miren in skoro	hladen.	»Torej si se naveličal tega življenja	A
hitel po izumrli cesti. Zrak je bil svež, malo	hladen	in ga je božal prijetno po čelu in licih.Hitel	A
ga je v zdavnih časih od srca ljubil; pust in	hladen	je njegov pogled, njegova roka je mrzla, srce	A
posušilo ... Večerilo se je v gaju; zapihal je	hladen	veter, v gostejših jatah je poletavalo mrtvo	A
utrujen in tudi ne zasopljen. Stopil je v gozd, v	hladen	mrak.Ozka steza se je vila med visokimi, črnimi	A
obadva ob zgodnjem jutru. Nebo je bilo oblačno,	hladen	veter je pihal. ”Da bi vsaj ne deževalo,	A
preko nebá, le malokdaj se je zasvetila zvezda;	hladen	veter je pihal. ”Da bi se le ne ulilo to	A
počasi, počasi se vleče pot; in gozd ni nič več	hladen	in nič več ne šumi; tiha in neprijazna stoje	A
Vid proseče. »Mike ... brat moj ... « Mike ostane	hladen	Kordun ... »Mike ... me ne poznaš ... se me ne spominjaš	A
prvo jesen. Bilo je deževno vreme, neprijetno	hladen	večer.Nizko v strugi je šumela narasla voda	A
Bog tudi materino solzo, da je prikipela kot	hladen	vrelec iz grešnikovega groba!« Tedaj je začul	A
nebo samo je bilo prepreženo s sivimi oblaki.	Hladen	piš je vlekel od severa ter podil megle proti	A
molitev, kipeča iz kipečega srca. Zavel je	hladen	piš ter drevesom majal visoke vrhove. In šumenje	A
se mu približa? Iz Dolge doline je potegnil	hladen	veter.Ostrorogi si je domislil: »Veter mi bo	A
zatonu. Od jeza po potoku navzdol je potegnil	hladen	veter.Krivokljun in Orel sta se spogledala.	A
ramo razpeljana. Večerni zrak je bil precej	hladen,	Lovretu se je celo mrzlo zdelo, vendar je stopal	A
dobri mož ni hotel sumničiti, obrisal si je	hladen	pot z obraza in se skušal razmisliti, hodeč	A
gledal, so li pravi ali ne, a bili so dobri.	Hladen	dan je bil in iznad Limbarske gore je že od	A
se razhajali, žarilo se je nebo na vzhodu in	hladen	vetrič je valil lahko meglico čez travnike pod	A
časih čuden pogovor, posebno na večer, kadar je	hladen	piš potegnil skozi veje; poslušat sem hodil	A
sedeli žena in rejenka. Prihod in sprejem je bil	hladen.	Brnot je pomagal konja izpreči, Miklavž je oblastno	A
ki vas je priporočil. Ne bil bi vam več nego	hladen,	prisiljen spremnik po gorah, da vam pokažem	A
prehodili blizu četrt ure, potegnil je krotek,	hladen	vetrič, v hip se je nekoliko razjasnilo okoli	A
MED DVEMA OGNJEMA Med dvema ognjema sem	hladen.	Vse delam premišljeno.	A
/ . / stran 131 . / Izpod skale je vrvral	hladen	studenec.Poleg njega je bil postavil gospod	A
je stresel mraz, zakaj s snežnikov je zavel	hladen	veter, da so se sklonile visoke, rosne trave	A
Lesnikov Korle ono leto poljubil, je bil mrzel in	hladen,	kakor da bi me poljubil utrujen star mož.Na	A
se je tudi proti Hasanu, ki pa je ostal tako	hladen	in nepremičen, kakor da mu je usoda odrekla	A
plemenito vnemo, a njegove besede so vzbudile le	hladen	usmev na neizprosnem licu meniha Dominika.	A
posebne namene. Zaradi tega je bil previden in	hladen.	Z Margareto ni spregovoril nobene besede, pač	A
delal po gozdnih lužah. Tiho je bilo vse, samo	hladen	dih je šel preko dalje, neka neznana mrzla noč	A
Pohištvo je izražalo nekakšen veličasten in	hladen	molk, rumene levje glave, ki so gledale s predalov	A
okna je prihajal gozdni zrak, ki je bil tako	hladen,	da je človeka zeblo. Organist je pripovedoval	A
konca. Iznad njegove gladine je dihal prijetno	hladen	vetrič, pošepetaval z listjem na oljkah, se	A
delal po gozdnih lužah. Tiho je bilo vse, samo	hladen	dih je šel preko dalje, neka neznana mrzla noč	A
konca. Iznad njegove gladine je dihal prijetno	hladen	vetrič, pošepetaval z listjem na oljkah, se	A
Zunaj je bil že večer, sicer jesenski, vendar ne	hladen.	Po ulicah so gorele luči in polno lepih žensk	A
Na hitro. Nos je bil	hladen.	- Mrzel nosek imaš, sem ji rekel nagajivo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani