nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Ne vidim neba; že dolgo nisem videl njegove tihe sinjine, komaj se še spominjam, kako je sijala nekoč; toda slutim jo z ljubeznijo in hrepenenjem -- tam visoko, za to sivo meglo, se boči prelestna iz neskončnosti v neskončnost -- kakor sluti domovino moje srce, polno domotožja ... Zgodaj je še; vzduh je hladen in miren. Ulica je v senci, visoko gori se bleščé strehe; svetloba, rumena, žareča, lije nizdol v širokih plasteh -- vzplamenela so okna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani