nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pred gostilnico, poved v sobesedilu:
In stala sva si nasproti, zdelo se mi je, da sva se bližala drug drugemu, da se je skoro roka dotikala roke, obraz obraza. Mene se je polastila brezčutnost, tudi moja lica so bila trda kakor iz usnja in moj glas je bil hladen.
”Zakaj čakaš name, otrok?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani