gospodar (501-600)

slovesno je nadaljeval: »Simon Gradnik, ponosni	gospodar	Belega dvora, ali se še spominjaš Miklavžinovega	A
je slišal rohneti. »Danes sem še vedno jaz	gospodar	na Belem dvoru.« »Poslušaj, Gradnik	A
Ponos ni napaka. Da ste bili vi lastnik in	gospodar	Belega dvora, kdo ve, ali bi vam ljudje ne očitali	A
vrsto let, odkar je bil umrl njen oče, prvi	gospodar	Belega dvora.Podedovano posestvo, ki je bilo	A
sestro ...« »Nič ne mislim,« jim je segel njihov	gospodar	v besedo. »Svojega sina pospremim do mesta.	A
lesena sušilnica za sadje zaključuje naselbino.	Gospodar	in bodoči Lovrekov varuh je sin tistega Gradnika	A
odgovora po nekaj hipov trajajočem molku odvrnil	gospodar	in se dvignil od mize.Njegov gladko obriti koščeni	A
zarij!« Lovrek je povesil glavo in ga poslušal,	gospodar	pa je še zaklical za njim: »Za pastirja boš	A
jih zavračal in zaganjal, kakor mu je veleval	gospodar.	Goveda so bila doslej vajena obilnih udarcev	A
da sem večkrat lačen kot sit, da mi je moj	gospodar	edino boljšo obleko strgal, kupil pa mi še ni	A
veš, kaj sem izvedel? Da je prevzel kot mlad	gospodar	zelo zadolženo posestvo, ki ga je sililo k varčevanju	A
zaleže mnogo. Toda nekoč boš nemara vendarle	gospodar	na Belem dvoru, ali ne?Saj menda nisi pozabil	A
zaradi Lovrekove obleke tam, kjer je bil neomejen	gospodar	- pri svojih otrocih. Toda Lovreku je bilo letos	A
uma plane proti hiši. Pred vrati ga ustavi	gospodar,	mirno vleče dim iz svojega vivčka.	A
besedi in jim pripovedoval o svojem doživetju.	Gospodar	se zaskrbljeno skloni čez mizo. »Kako	A
Stanko. »Cenjene gospodične, pred vami stoji	gospodar	znamenitega vrta in še znamenitejše gostilne	A
izbruhne vsesplošno ogorčenje, ki ga mladi	gospodar	jadrno zajezi. »Nikar se ne razburjajte	A
velike vrtove pri Haarlemu in je že samostojen	gospodar,	ki se hoče tu v Franciji naučiti vsega, česar	A
Ugotavljam samo resnico: nekoč dninar, danes	gospodar	...Vsaj začasni ...	A
spletk in očitne goljufije, pač pa ni mogel, on,	gospodar	Belega dvora, čez noč postati hlapec sinu svojega	A
zdaj pogosto hodim po Belem dvoru kot njegov	gospodar	...?« »V sanjah že, v sanjah!	A
borbi v zakopih. »Veliko si prestal,« je kimal	gospodar,	z vidno naslado basajoč svojo začrnelo pipico	A
sila tehtni: sestri se ni predstavil samo kot	gospodar	Belega dvora, temveč tudi kot priznani Vidin	A
niti jih ni terjal - sam si jih je jemal. Svoj	gospodar	na svoji zemlji, poslušen svojim zakonom, združen	A
Kako je to mogoče? Kdo je tam	gospodar?	Zakaj sta Lovrek in Polonica prijatelja z njimi	A
Dobra soseščina!	Gospodar	Belega dvora je imeniten človek...« »Ali	A
vrata - o, kako dobro jih je poznal vračajoči se	gospodar	- in pustil gospo naprej.Potem se je umaknil	A
nenavaden dogodek: vrnil se je njegov stari	gospodar,	vrnil po dolgi odsotnosti pod njegov krov, ki	A
Pod hribom je stal njegov prostrani dom,	gospodar	doline; gosposko pobeljena hiša, kraj nje in	A
veliko dela je, veliko, komaj ga zmagujem, ali	gospodar,	rečem vam, je blaga duša!Vse mu poskrbím sama	A
opravkih in tudi v prodajalnici moram pomagati, -	gospodar	pač ne more vsega sam; potem pa pride čas za	A
kuho, - zmerom sem vprežena ... Ali rad me ima	gospodar;	pravi, da me ne da nikdar od sebe, čeprav se	A
pripravljam se na smrt ... Toda midva govoriva, -	gospodar	pa me čaka domá.Polu enajstih je, jaz pa sem	A
gorjačo ob tla, umerjeno in trdo, kakor udari	gospodar,	kadar pokliče lenega hlapca. Brž so mu spoštljivo	A
zategadelj, ker so me doma strahovito razvajali.	Gospodar	sem bil hiše in ljudi; vsi, od matere do pastirja	A
vsega mojega nehanja vsegamogočen in neusmiljen	gospodar.	Moje izkušnje, ki sem jih prej toliko cenil,	A
občutek svoje nemoči. Po polju je hodil človek,	gospodar,	glavo pokonci, prsa napeta; en sam zamah silne	A
sam zamah silne roke iz nebes - na tleh leži	gospodar,	manjši in ubožnejši od bilke v razoru.V svoji	A
račune hoče hitro mimo prodajalne Majarjeve, a	gospodar,	stoječ med vrati, ga pokliče k sebi.Vejân se	A
do popka razgaljena usoda nemške umetnosti,	gospodar	in genij staroslavnega Dunajskega dvornega gledališča	A
bile resne in so gledale bogvekam ... Njen mož,	gospodar	gradiča, je bil umrl v blaznici pred davnimi	A
meča ne bal, se zgane pred drobno buciko. Ker	gospodar	je kri, pamet je le godrnjav hlapec.Ponavadi	A
in od koga in za kakšno ceno jo je bil kupil	gospodar.	Ko smo luščili v kuhinji grah, se je veseli	A
je dodelila grenko življenje - ampak kdo je	gospodar	mojim mislim?Visoko gredo, kamorkoli se jim	A
Jernej, ti pa sediš tam široko in ošabno, kakor	gospodar!	Kdo je dedoval, ti ali jaz?	A
vedre pod košatimi obrvmi. »Ni lepo od tebe,	gospodar,	tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da	A
sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil	gospodar!	« Mladi Sitar, nagel človek, je zardel	A
Bog s teboj!« »Ošaben si, Jernej, gospodarjev	gospodar!	« je rekla Sitarica. »Narobe hiša, kjer	A
« je rekla tašča. »Narobe voz, ki ga vleče	gospodar,	hlapec pa drži vajeti!« je rekel svak.	A
je rekel svak. »Narobe kmetija, kjer orje	gospodar,	ko se hlapec v senci ščeperi!« je rekel sosed	A
obteženo in močno žalostno. »Kaj si storil,	gospodar,	s hudo besedo, kaj si storil meni starcu?Zakaj	A
so pomrli, trudni; ostal sem sam, poslednji	gospodar.	Na prostrano, blagoslovljeno polje gleda naš	A
štirideset let je rodila jablan, vrtu čast in	gospodar;	pa pride tujec, pa bi izkopal jablan ter jo	A
In je sam pokleknil pred razpelo.	Gospodar	je gledal mrko, prižgal si je pipo, pljuval	A
glava boli!« »Na čigavo polje?« je zaklical	gospodar	in kri mu je bušila v lica. »Na naše	A
»Ali nisi slišal sinoči?	Gospodar	ti je odpovedal!Ampak če je lačen, prinesi mu	A
pastirjeve. »Kaj stojiš in gledaš?« je vprašal	gospodar	in se ni ozrl na Jerneja. »Ponujamo ti žlico	A
stara kolena! Vse vzemi - jaz, starec, trudni	gospodar,	pa si zapalim pipo ter sedem na zapeček...Tako	A
bridkosti je bila tolažba. Nikoli nisem bil	gospodar,	zadnji hlapec sem bil, poleg pastirjeve je ležala	A
moja žlica. Ti, hlapec, si bil moj krivični	gospodar;	tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz.Jaz pa	A
/ stran 15 . / Vam vsem je bil gospodarjev	gospodar,	še vi uživajte sladkost: pastir, odpri mu duri	A
ga pokopali! Jaz sam sem še ostal, poslednji	gospodar!	« »Kam se je izgubil mladi Sitar?«	A
»Kako bi ga podil od hiše? On je	gospodar	po očetu!« Jernej je nejevoljen stresel	A
Nisem te zato ustavil na cesti!... Dedič in	gospodar	po očetu - šega je, tudi pravica morda, Bog	A
Jernej bo zidal hišo, in kadar bo dozidal:	gospodar	na peč, Jernej čez prag; Jernej bo oral in bo	A
ko bo napolnil skedenj in podstrešje in hlev:	gospodar	na mehkoposteljo, Jernej na trdo cesto; postarala	A
posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala se bosta	gospodar	in Jernej: gospodar bo sedel na zapečku in si	A
cesto; postarala se bosta gospodar in Jernej:	gospodar	bo sedel na zapečku in si bo palil pipo in bo	A
»Kar sem povedal!« »	Gospodar	te je spodil iz službe?« »Kateri gospodar	A
»Gospodar te je spodil iz službe?« »Kateri	gospodar?	Iz kakšne službe?«	A
rekel, nikjer ni tako napisano - ne obrekuj!	Gospodar	je gospodar in hlapec je hlapec; in če reče	A
nikjer ni tako napisano - ne obrekuj! Gospodar je	gospodar	in hlapec je hlapec; in če reče gospodar hlapcu	A
je gospodar in hlapec je hlapec; in če reče	gospodar	hlapcu: Poveži culo, vstani in pojdi, je hlapcu	A
bi se bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar -	gospodar	je odpovedal hlapcu, to se je zgodilo!«	A
veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, da ne žêni	gospodar	hlapca od hiše, kadar ti je doslužil in je star	A
omahnejo, zato da bo drugikrat razločil, kdo da je	gospodar	in kdo da je hlapec!Tako bi jima rekel, glej	A
»A?« »	Gospodar	moj, pravijo, da je!Tisti kmet je rekel, ki	A
poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz	gospodar;	zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne	A
prišel s pravico navzkriž! Hud in samopašen	gospodar	je pravica, ne da si oporekati.Če ti je nedolžnemu	A
hlevu je ležal v jaslih Izveličar, vseh bogastev	gospodar.	K njemu pa so prihajali v dolgi procesiji, od	A
bi mi jo bil odjedel dostojanstvenikov hišni	gospodar,	ki je bil nató jako jezen, čisto rdeč in zabuhel	A
neprijazno; vsaka podoba na zidu je bila bolj	gospodar	od mene in me je vprašala odljudno: ”Kaj pa	A
pretekla morda že tri leta. ”Ali ste vi zdaj	gospodar	tukaj?“ ”Jaz.“	A
”Za štiri goldinarje ... Kakšen pa je	gospodar?	“ ”Hud človek je!“	A
”Čegav hlapec sem? Kdo je moj	gospodar,	da me lahko ubije, ne da bi ga tožili?...“	A
v roki ter je kričal v izbo: ”Kaj, ali sem	gospodar,	ali sem šleva?Ali sem vam kaj ukradel, da me	A
da ne boš jokala še bolj po pravici! Jaz sem	gospodar	in če se mi zdi, vas poženem na cesto vse po	A
ter je udaril s pestjo po mizi. ”Ali sem še	gospodar,	ali nisem več?Ali sem vaš oče, ali sem vaš hlapec	A
bil nenadoma ves trd in siv. ”Dokler si bil	gospodar,	sem dajal; zdaj nisi več gospodar.“ Kovač	A
Dokler si bil gospodar, sem dajal; zdaj nisi več	gospodar.	“ Kovač je planil do njega.	A
svojemu očetu, človeku, ter mu je nadvse okruten	gospodar.	Pojem izgine, mrtva je misel, beseda sama ostane	A
zelo širokem, belem in rdečepikastem dominu.	Gospodar	in hlapec.Harlekin je bil namreč hlapec.	A
Harlekin je nosil gospodarjev fotografični aparat;	gospodar	bi rad fotografiral; harlekin pa nikakor ni	A
”Ne.“ ”Torej grobo: jaz vem, da je moj	gospodar	kanalja, ampak če bi ne bil kanalja, bi mi ne	A
bil in sem legel. Na vrhu hriba, svoje zemlje	gospodar.	Že sem bil zatisnil oči in prihajale so sanje	A
”Kdo je?“ ”Ali sprejema tvoj	gospodar	nepovabljene goste in popotnike, ki nimajo prenočišča	A
povabim, da pije moje vino v moji hiši, je moj	gospodar.	Toda kakor je streha nad tabo in mano, takó so	A
ustvarila, Kolokotronij, moja domišljija; bil si moj	gospodar,	v meni si bil, kakor si v vsakem človeku, v	A
streho nad glavo, steno ob plečih. Jaz, hiše	gospodar,	se mu smejem v obraz, se mu branim brez strahu	A
pozná na njem, rediš gospóda; in gospod je tvoj	gospodar,	po njegovi besedi moraš živeti in po njegovem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani