Že prvi dan, ko je bil bolj sam nase navezan, se Lovreku pastirjevanje ni zdelo posebno težavno. Pozneje, ko si je s prijaznostjo in dobro besedo pridobil Čuježevo zaupanje, je šlo še bolje: poslušal ga je na besedo in po njegovih zapovedih švigal za objestnimi živalmi, jih zavračal in zaganjal, kakor mu je veleval gospodar. Goveda so bila doslej vajena obilnih udarcev ter so bila zaradi tega nekoliko podivjana.