gospodar (301-400)

je s svojimi puntarskimi očmi,« je pridejal	gospodar	in vedel Vilarja za mizo. Omamljenih oči je	A
onemu, kateremu je prva ljubezen že za brdom.	Gospodar	se je muzal v svojo pipo in banalno si je mislil	A
Vilar, vsi so se tiho in pomembno spogledali.	Gospodar	je vzel pipo iz ust in ogorčen je zablejal v	A
na dvoboj, baba neumna!« je zarenčal za njo	gospodar.	»Bog ve, kako se to konča,« je rekla gospa.	A
pitala s strahopetnikom in čim večjo čemernost je	gospodar	kazal Danici, s tem večjo vnemo se je zavzemala	A
pa je vendar lisičjih kož največ na prodaj.«	Gospodar	je šel ven na prag čakat gosta. Jezdec je zavil	A
sleparstvom! Vi ste pač takšen slepar, kakršen je Vaš	gospodar.	V štirinajstih dneh sem že pet takšnih pognala	A
Pogledal sem preko dvorišča in zapazil, da je hišni	gospodar	pri odprtem oknu in je, mogočno pušeč iz dolge	A
dobrim ljudem ga Bog daj!« je hitel odzdravljat	gospodar.	»A to sva, dobra človeka sva!« je zavpil Damjan	A
»Tudi dobro, prijatelja naša,« je pohitel	gospodar.	»Saj večerja ni dolžnost, ali vendar ... vprašam	A
tudi drevje se nam je posušilo,« je potrdil	gospodar.	»Midva ne bova krtačila na vašem vrtiču,« je	A
prej jedli,« je rekel po kratkem premisleku	gospodar.	»Cesarska prijatelja, vem, da ne gresta od konj	A
Obkrožili so naju Čajževi moški.	Gospodar	je zmajeval z glavo, kakor bi se v mislih čudil	A
hočejo oče v drugič oženiti ... no ... se ve ... oni so	gospodar	... in če stvar po pameti premislim, mi jim res	A
obzor njegovega gospodarstva. Drugi je bil moj	gospodar	Čajž, čigar neznatna, suha postava se je kakor	A
pobijali in ko bi pri delu ne dremali,« je menil	gospodar.	»Da, to se tudi meni zamalo zdi, ako vidim,	A
bil prišel s Hrvaškega, pa sem si mislil: Kot	gospodar	si lahko privoščiš kratek odpočitek, saj posli	A
stran 76 . / Tako pikro se je izrazil moj	gospodar.	Osato sem gledal izpod kape v nedoločno smer	A
tistem hipu pa se je odtrgal od cestne ograje	gospodar	Čajž.Dober človek je pa le, da se pride še na	A
svoj dom, ponižno potrkal in vprašal, ali je	gospodar	doma. Pa so povsod prejeli odgovor, gospodarja	A
rekel: »Hvala bogu, pravi sem! Če bi pa zdajle	gospodar	bil doma, joj meni, ne bi vedel, kdo da sem	A
in razpadla, o konjičku pa ne sledu. Pa je	gospodar	zatarnal: »Škoda nad škodo!Tisti, ki se je izvalil	A
po hišnih številkah in bo vsako nedeljo drug	gospodar	dolžan skrbeti za pridigo. Pa je prišla za pridigo	A
prišla za pridigo na vrsto hiša, ki je bil njen	gospodar	takisto bolan.Zato je naročil svojemu svinjarju	A
osla, ki se je rad upiral delu. Pa je sklenil	gospodar,	da ga proda, in ga je postavil na semenj. Pride	A
poštena, ali kdo se boji ženskega krila! Če gre	gospodar	z doma, je malo drugače, kakor da gredo vsi	A
namreč prepričal, da pisatelj ni vsemogočni	gospodar	sveta in usode in da osebe njegove povesti niso	A
hitro privadilo.« . / . / stran 17 . / Mladi	gospodar	je torej segel še enkrat v žep in naprosil taščo	A
»Dvojčkov nemara nisi imela?« se je obrnil	gospodar	proti ženi. »Šema!« je odgovorila žena v zanikalnem	A
ona! Ta in pa strgani dohtar! si je mislil	gospodar	in je vprašal: »Vi ste tržaški otrok, pravite	A
molili, pa še jejte z nami!« jo je kratko povabil	gospodar	in se porinil za mizo na svoj običajni prostor	A
je molčala in gledala predse v mizo in jed,	gospodar	pa je brez naglice izpraševal, mirno odgovarjal	A
gospodje ... pet hiš imajo in še jih zidajo.	Gospodar	si je mislil: malto nosi pri zidarjih.Ko je	A
z lic in iz oči. Natakarica bo, je uganil	gospodar.	‒ Ozrl se je okoli mize, ali so vsi gotovi, odložil	A
vredno, kazati zamere. Vrnivši se iz hleva, je	gospodar	oblekel suknjič, ki je visel ob hiši na oknu	A
korakali proti domu. Pred domačim pragom je	gospodar	postal in ogovoril gospodično: »Gospod bo pisal	A
pravzaprav hotel. Godel je okoli hiše, da je on	gospodar,	njega da je treba vprašati in on da bo ukazoval	A
prašiča in tako dokazal svojo oblast. Da se	gospodar	kaže v delu, tega dobri Smuk ni preudarjal,	A
je moj ‒ če ga izgubim, komu kaj mar? Jaz sem	gospodar!	« »Gospodar, da se Bogu smiliš!	A
Jaz sem gospodar!« »	Gospodar,	da se Bogu smiliš!Ali se ti kaj sanja, kod in	A
semkaj našel, kdor ti ima kaj povedati,« je rekel	gospodar	in strogo so mu gledale oči.»Če ti ima povedati	A
sploh ... še z žandarji bo morala iz hiše! Ti si	gospodar!	« »Jaz sem gospodar!« je ponovil Smuk in junaško	A
Ti si gospodar!« »Jaz sem	gospodar!	« je ponovil Smuk in junaško udaril ob mizo.	A
ti ga ne pokradejo, ko te ne bo doma! Ti si	gospodar	... jaz se bojim ...«	A
»Moj je, hardun, vse je moje! Jaz sem	gospodar!	« »Če je tvoj, pojdi ponj!« ga je sladko poučila	A
zaradi njih stanovanje nerabno; 4. da zanje hišni	gospodar	sploh ni odgovoren, ker jih ni niti najel niti	A
Pa se je že pokazal v gostilniških vratih	gospodar,	»Zlati volk«, s kapico po strani, in po vinu	A
odrivaje pred sabo stol, in vstopil je hišni	gospodar,	gospod Brtoncelj, suh, obrit, črno oblečen možiček	A
« »V svojem stanovanju sem jaz	gospodar,	« je označil Kocmur svoje stališče.»Še pogovarjati	A
kazensko sodnijo!« »Jej, jej, jej!« je vzkliknil	gospodar,	si tiščal ušesa, da ni več slišal, in bežal	A
Orožnik na pragu se je obrnil h krčmarju. »	Gospodar,	ali ste morebiti kaj videli, da so mimo prišli	A
‒ rajši šest kakor nobenega!« se je oglasil	gospodar.	Jerajeva je poslušala in molčala.	A
šla s sestro na polje. Zadnji je šel od hiše	gospodar.	Pa je imel poprej še nekaj pomenka z gospodinjo	A
ne bo treba pečatiti arhiva, ampak ji ga bo	gospodar	izročil že lepo snažno zapečatenega, le da mu	A
. / Povest o začaranem kralju Vedi, moj	gospodar	in dobrotnik, da nisem bil vedno tak, kakršen	A
/ zato, ker mora delati gospodarju, da jih	gospodar	ne vrže iz bajte.Očeta nimajo, oče so padli	A
Bog ne bi mogel pomagati zoper moč budžeta.	Gospodar	hiše, ki je notri stanovala sodnija, se je naveličal	A
popiše, če ne bi bila ta mesec najemnina in je	gospodar	siten in prosim slavno uredništvo, da honorar	A
gnusne in neprikladne priimke. Pa je bil hišni	gospodar	hišni gospodar in je pozval hlapca z batino	A
neprikladne priimke. Pa je bil hišni gospodar hišni	gospodar	in je pozval hlapca z batino.Hlapec je batinal	A
pozval hlapca z batino. Hlapec je batinal, hišni	gospodar	je zmerjal in ni bil zmerjanju nič manj kos	A
poletje! ‒ V tretjem nadstropju namreč stanuje	gospodar	poštar Magister in se poleti zelo poti, zlasti	A
če ji daš bolj trdo besedo, že se zaguglje.	Gospodar	bi se nas rad iznebil iz stanovanja in noče	A
na svetu ‒ in nazadnje ne veš, kdo je pravi	gospodar,	in komu se klanjaj, koga ubogaj, da bo prav	A
bi se bil kmalu zavedel svojih dolžnosti kot	gospodar	družine in bi bil poučil svojce, da se človek	A
pogrešek in se pravilno imenuje »Pri mirni kolibi«.	Gospodar	toči dvojno kapljico.Če mu privoščiš vljudno	A
hrastih in po čreslu, kakor mu je bil naročil	gospodar.	Ko je dognal svoj opravek, se je napotil v krčmo	A
po strani; ne veliko, za Janeza pa dovolj.	Gospodar	in gospodinja sta sedela pri stranski mizi.	A
je zagrmel nad hlapcem. »Psst!« je zašumel	gospodar	in mračno pogledal po hiši. Janez je sedel k	A
stopil k vozovom, kjer so razkladali. »O,	gospodar,	to je les!‒ Pralo pa vas je, kaj?«	A
Ne bo ne. Dokler bom jaz	gospodar,	že ne.Da bi ljudje govorili: Pri Mokarju se	A
Ali kaj tisto! Tedaj je	gospodar	vsaj govoril.Danes mu ni odzdravil, ga ni oštel	A
ti, nikoli več tega pri naši hiši, sicer ‒«	Gospodar	je pokazal s prstom skoz duri. »Maram zanjo	A
zastonj bala.« »Kaj govori fara?« je vprašal	gospodar	z nizkim glasom. »In no, saj veste sami.	A
Mokarica. »Ni ga večjega reveža dandanes, kot je	gospodar.	Kaj smo stavili nate!	A
zakašljal in pripravil besedo, ali prav takrat ga je	gospodar	zmotil in začel pogovor o stvareh, ki se niso	A
zapeketal po prašni cesti. Janez je začel: »	Gospodar,	saj veste, kako sem sklenil.Za koliko bi dali	A
ni bil dremoten. »Tri leta da bi čakal, pravi	gospodar.	Tri leta, tri leta ‒	A
Spravi konja in ne nori!«	Gospodar	je zlezel s koleslja in šel godrnjaje v hišo	A
stran 53 . / »Ne bom, nič ne bom,« je mrmral	gospodar,	se oprijel za držaje in šel trudno po stopnicah	A
dvorišče. Na hodniku v nadstropju se je pokazal	gospodar.	Preko bele srajce so se križale pisane oprtnice	A
šel pred hlev. »Kako je razgaden!« je mrmral	gospodar,	ki je srečal pri vratih spalnice ženo.Ona je	A
Saj imaš vendar tudi sama oči in ušesa.«	Gospodar	si je natočil in začel hoditi gor in dol po	A
»To je res od sile?	Gospodar	torej lazi za hlapci!«Mokar je udaril z nogo	A
kakšna telička!« je vzkliknil Janez, ko je	gospodar	odprl hlev. »Že?	A
Če je kaj napak, saj se popravi. Zakaj sem pa	gospodar?	« »Saj nič ni, prav nič.«	A
Zato sta oba molčala, dokler se ni oglasil	gospodar,	kakor bi se nenadoma nečesa domislil: »No, Janez	A
kot sva se snoči menila, pa naj bo tvoja!«	Gospodar	se je vzravnal in pogledal hlapca.Ta je slonel	A
»Seveda.«	Gospodar	se je še enkrat ozrl na živino in šepetal blagoslov	A
pretegnil, se je gospodinja še ozrla: »Le modro,	gospodar	in gospodinja!« in jima požugala s prstom ter	A
»Kamor hočete, vsi smete iti! Nisem siten	gospodar.	« Janez je pogledal Ančko, pogled je ujel tudi	A
Sem gonil!«	Gospodar	se je napotil v hišo, za njim mama in ob njej	A
Stopil je v hišo. »Dober dan,	gospodar!	« Navadno je pozdravljal drugače, zato se je	A
čez naočnike. »Noo?« je vprašal zategnjeno	gospodar	hlapca in ga meril od vrha do tal. »Ne zamerite	A
soboto sta se z Mokarjem pobotala za plačo.	Gospodar	mu je navrgel nekaj desetakov za popotnico.	A
da bi vam ne poklonila deleža ob njem. Toda	gospodar	sem jaz!« Tedaj je spregovorila starka: »Préklica	A
je odštel Minci za psa. Vesela oba - pes in	gospodar	- sta prišla do vasi, od koder se je začela	A
»Ti, ti, postelja je moja!« ga je poučil	gospodar.	Lisko mu res ni ugovarjal, toda v njegovi pameti	A
»Ti žaba, kako si trmast!« ga je občudoval	gospodar	in nesel poleno nazaj v kočo. Ker je bilo za	A
sva in počitka potrebna. Kar spat!« je velel	gospodar.	S staro vrečo je postlal kužku poleg ognjišča	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani