gospodar (901-1.000)

snaho doboš na Trlepovino.« »Naš oče so in bodo	gospodar	do smrti, nihče izmed nas jih ne bi hotel riniti	A
Pljuskarica, krčmarica, že štiri leta vdova in sama	gospodar	in gospodinja, še mlada in ne velika, a na vse	A
se godi meni in kmetu, zatreti jo moramo!« »	Gospodar	sem, sama sem - vzemiva se, nihče nama ne more	A
pojemal, »ves sem potan, tako sem vil, da bi	gospodar	prej zvedel dobro novico.« »Za dobro	A
»Ali mi je oče on?« »Opat je, naš	gospodar	je.« »Ni mi ga treba ob možitvi, saj	A
da se samostan opusti in svetu tu okoli drugi	gospodar	priskrbi ... Pa komaj se je zavedal teh	A
ščuval. »Da, glavar naj sprevidi, da si mož,	gospodar,	ne pa ponižen hlapec.« »Brez skrbi,	A
izbezali samo deklo Ančko z Marjanico. »Kje pa je	gospodar?	Slabeta smo mu na pol živega pripeljali.«	A
zapirali, kajne? Če pa razbojnika nista, mi bo tvoj	gospodar	povedal, kaj sta sicer hudega storila, da ju	A
cvileč spel proti oknu, kakor bi prosil, da bi	gospodar	prišel venkaj. Kar ti je čudno, kakor	A
bilo, hudo,« mu je tožil tudi Slabè, priženjeni	gospodar	stare Pljuskarjevine. »Hiši se vendar ni primerilo	A
križ božji ‒ da bi srečno rastlo!« je sklenil	gospodar	in se zadovoljno razgledal po ravni njivi.	A
sam gnojil in obdeloval, naj bi se nosil tuj	gospodar?	Nikoli! Janez mora domu!«	A
imaš na kaj.« »Pa ni treba ko ste vi tu in	gospodar	še naprej, če hočete,« je rdela iznenadena,	A
zadovoljen, da je preskrbel Maričko in da je še	gospodar,	čeprav drugje.Jeza na Janeza se je polegla,	A
lepo in dobro ženo. Nikoli ni sanjal, da bo	gospodar	na tako lepi domačiji. Njegov ponos je izpočetka	A
trpel ob zavesti, da je vsiljenec, pritepenec,	gospodar	po ženini milosti.Ali njena mehka ljubezen in	A
besede, kako mu je odleglo, da ni več samo napol	gospodar.	Močno dobro se mu je zdelo, da je lahko važno	A
ponosno dejal: »To je moje zares, tu sem jaz	gospodar!	« Sredi dela se je srepo zagledal in zamislil	A
po prodani domačiji. Karkoli je kretil novi	gospodar,	je Trlepa ozlovoljilo, da je robantil in se	A
gostih zaves, da bi pogledal, kako in kaj.	Gospodar	je zapažil razbeljeno žrelo in se je zagledal	A
terice in so jim pomagali in nagajali. Naj jim;	gospodar	ni rekel nobene hude zaradi tega.Saj je sever	A
domačije bi moral ostati doma. Kaj misliš, da	gospodar	sme kdaj brez škode odmekniti pete? Premisli	A
žejen je bil. . / . / stran 112 . / Francka	Gospodar	je bil bogat, samogolten kmet, takole okoli	A
varčna je revica bila kakor čebelice, ki jim je	gospodar	tako rad stregel.Ženica menda ni bila prav trdnega	A
Dà, trd je bil, ‒ da bi ga vrag! O, tisti	gospodar	je bil tič, da malo takih.Marsikaj sem slišal	A
. / . / stran 113 . / »Francka,« je zavpil	gospodar,	»stopi za menoj, da boš muhe branila, ko bom	A
odpenjalo pripeto krilo in skočno sedlo na soro.	Gospodar	jo je še enkrat pogledal čez ramo in je rekel	A
jagode, med njimi se je morda skrival zviti gad.	Gospodar	se je oziral sem, se je oziral tja kakor bi	A
kakor je bukova hosta, če je lepo gojena. In moj	gospodar	je to znal. Hosta je namreč bila kakor opleta	A
razkošatena dekleta, tako je sijajočih oči gledal	gospodar	vso to hostno veličast, dokler niso njegove	A
všeč, da jo je tako rad imel ugledni in bogati	gospodar,	ki je bil drugače trd in malobeseden, skoraj	A
Postoji s fantom, lepim in mladim, pa je hud	gospodar,	ki ni ne lep ne mlad, pa se ga vendar boji in	A
pozabljeno okno. O, kako bi tudi, ko pa je	gospodar	privezal k hiši hudega psa?Kajti sam jo hoče	A
Vidiš!« »	Gospodar,	igračkanja je dosti!Ti misliš samo nase!«	A
za kaj! »Nekaj sem se prehladil,« je dejal	gospodar.	»Lapuh bi me pa kmalu pokonci spravil, mislim	A
pridem obiskat, da bom vedel, kako ti je.« »	Gospodar,	ne zamerite, ali jaz nočem več.« »Kaj nočem	A
glasno smejala, če je vedela, da vidi in sliši	gospodar.	Ampak silni mož je stopil nekoč v hlev, ko je	A
je sirota, ki se je je usmilil bogati stric,	gospodar	tega vinograda.Če se kdaj omoži, dobi doto,	A
gledal in pasel lepo Francko. Ko jo je obiskal	gospodar,	ga je izučena ljubica prav trdo prijela.Kar	A
vinograd z zidanico in lepo vsoto suhega denarja.	Gospodar	jo je pisano pogledal in je segel po toporišču	A
Druga je, da jaz nočem!« »Obveljala bo moja,	gospodar	‒ izlepa ali izgrda!« Ko mu je še zagrozila	A
samo na sveto pismo, znal ga bo po parkljih.«	Gospodar	Trlep, velik, lepo rasel tridesetleten mož s	A
bôle v Trlepa, ki je dalje gledal skozi okno. »	Gospodar,	« je čez čas strahóma zinil, »gospodar, sapa	A
okno. »Gospodar,« je čez čas strahóma zinil, »	gospodar,	sapa vam je podrla kozelc.« »Star je bil,« je	A
odkrhnila stebre,« je velikan še primaknil.	Gospodar	ni rekel nobene, oni pa je vase potegnil sapo	A
skozi vrata. Družinčad bi se bila zasmejala, pa	gospodar	je trdo pogledal po sobi. Peč je toplo žehtela	A
kruh se je pekel. Umesila ga je stara Trlepka,	gospodar	ni pustil, da bi ga bila dekla.Ali mati ga je	A
Molči, zijalo!« je hlapec tiho siknil. »Če sliši	gospodar,	ti stopi na peto in ti razčehne rogovilo!«	A
hlapcu, naj iz senice napehá pred konjiče sená. »	Gospodar,	veste kaj?« se je Krajinčan odhrkaval, da bi	A
venkaj; ta za njim, pa nič rad ne. »Jehata,	gospodar,	še nekaj me tišči,« je Krajinčan hitel, »pa	A
velel, »gospoda Ambroža poišči in mu povedi:	Gospodar	Trlep ima v hiši hudo bolezen, gostov za zdaj	A
pogleda v tla, Krajinčan se udari po čelu: »	Gospodar,	jehata, že vem: Gospod Ambrož naj jo odvede	A
Kaj neki plete?«	Gospodar	je ujel debeli hlapčev pogled; sam ni vedel	A
obetal, da bo pokoren na besedo, a ko mu je	gospodar	pokimal, je urno mrknil venkaj. Gospod Ambrož	A
Brezovškov hlapec prisopihal z bratom cerkovnikom. »	Gospodar	umira,« je zasopel šepetal.»Ko bi ga prišli	A
Žužemperku so imeli goste z bližnjih gradov.	Gospodar	Pankracij Turjaški, grof z razsežno slavo velike	A
nanj, preveč me je, križ bi mu razklenil, pravi	gospodar.	Pa nič se ne bojte, tudi tako vas bom dohajal	A
ni, konj pa se je upenil. Iz hiše je stopil	gospodar	in se nasmehnil: »O, kaj ste vi, gospod Ambrož	A
domačija že prav stara.« »Nemara, da je,« je	gospodar	kimal; plemičeva pohvala mu je bila močno všeč	A
. / stran 64 . / »Kako pa je obogatel?« je	gospodar	vedečno vprašal. »S kmetijo ni lahko bogateti	A
še upreti. »Ali imaš še na umu, kaj ti je	gospodar	ukazal včeraj?« ga je previdno vprašal. »Da	A
na sejmišču opazil Primož s Sel. »Kje pa je	gospodar?	« »Dom varuje,« je hlapec pokimal.	A
in odnesi Lizo! Branil ti nemara nihče ne bo,	gospodar	je gotovo na sejmu.« Valpet je odbral tri hlapce	A
in iskal, kako bi rekel, naposled je zinil: »	Gospodar,	za žensko vem, ki bi me marala.« »Ponjo pojdi	A
nje ... In čast Bogu, Očetu nebeškemu ‒ da se le	gospodar	ne upira ...Od hvaležnosti bi bil najrajši pokleknil	A
plužne in potegnil. »Ne nori, glej ga!« se je	gospodar	smejal in za brazdo komaj še lovil drevo, tako	A
prosil, v sejèm se mu je mudilo. »Le,« mu je	gospodar	dovolil.»Ali je dosti živine?«	A
je gledal v tla. »Naj ti povem že zdaj,« je	gospodar	velel silnemu Kopiču, »ubiti ne smeš nikogar	A
»Čudno. Kdo je	gospodar	na Šumbregu?« ga je opat stiskal. Šumbrežan	A
odplahne, moči ti da, drugo srce in moško voljo.«	Gospodar	ga je zdaj razumel že bolje.Šel je z njim v	A
in prava.« »Ali boste kar ob vodi?« se mu je	gospodar	začudil. »Ne pomnim, kdaj sem jo pil poslednjič	A
»Veš, moral sem.« »Jaz sem	gospodar,	svoboden, nikomur tlačansko pokoren mož,« se	A
bilo, če bi se res morala vrniti? In če se	gospodar	spet oženi? Ali je ne bi nova gospodinja zrinila	A
reznega vina z Debelega hriba ob Témenici.	Gospodar	je prijel vrč in dejal: »Bog te sprejmi ‒ dolgo	A
odpil, prileglo se mu je, pot ga je užejala.	Gospodar	je hlebcu z nožem prekrižal dno, odrezal krajček	A
ne pa ne. ‚Ne nori, človek!’ mi je tudi sam	gospodar	prigovarjal.‚Zdaj ne boš le tepen, za jermen	A
dva Kopiča, pa bi bili brez skrbi!« »Saj bi	gospodar	Trlep že sam zalegel prav dosti,« se je velikan	A
Maruša bosta skoprneli od strahú in skrbi, ker je	gospodar	šel sam.Lepo te prosim, skoči za njim, bodi	A
v kolk, zarenčal in ji pokleknil na hrbet.	Gospodar	se je iz zamišljenosti ustrašil tako, da je	A
sprejmi, draga gosta, na Trlepovini sta.« »Kje je	gospodar?	« Iz hiše se zasliši Trlepov klic: »Bali noter	A
čista belina prijaznega gradiča Grundljevega.	Gospodar	mu je bil grof Turjaški iz Žužemperka, a v zakupu	A
gledal. »Imaš le hčer in veš: Kjer je ženska	gospodar,	je volk mesar.To pomni, o Štepič!	A
tudi Štepiča. Poniglavo je mendral po vrtu,	gospodar	ga je spazil. »Kaj bi rad tu?« ga je brezasto	A
Kaj bi rad tu?« ga je brezasto meril. »Molči,	gospodar,	molči,« se je prevejanec skrivnostno sukal okoli	A
No, hvala Bogu, zdaj pa bo, kajne, Janez?« je	gospodar	brž podražil zardevajočega Janeza.»Saj si poniglavil	A
kupil, hišo naredil in nekaj njiv prikupil.	Gospodar	suknarije ga je zato zelo cenil, pa mu nekega	A
naredili ženitnino. K ženitovanju je prišel tudi	gospodar	suknarije s svojo gospo, dasi je bil žlahtnega	A
ubogal, delo vselej zvesto opravil; zato sta ga	gospodar	in gospodinja rada imela in mu lepo oblačilo	A
Zvesto in z veseljem vse stori, kar ti bosta	gospodar	in gospodinja ukazala, naj te kdo vidi ali ne	A
okoli, pridejo s Pavletom trije možje, Pavletov	gospodar	in pa dva druga soseda, da so s koli in vrvmi	A
kmalu mora priti, ker se bliža poldne.« Baron in	gospodar	pošte ga čakata, da pride.Ko pride Pavle, ga	A
pripravljeno, ko se pripeljeta baron in poštni	gospodar	v kočiji s Pavletom.Kar k mizi sedejo, katera	A
grozno rad bi šel, pa ne vem, če bo v to moj	gospodar	privolil; brez privoljenja ne smem in se ne	A
vesel prižvižga domov. Ko pride v hišo, mu reče	gospodar:	»No, si kaj prinesel domov?«	A
ponuja.« »Ne bodi vendar tako preprost,« pravi	gospodar,	»vzemi, kar ti kdo da!Boš pa že spet kaj neumnega	A
za privoljenje prosim.« »Srečni Pavle,« reče	gospodar,	»sreča te išče, ne pusti je iz rok!Zdaj spoznam	A
gotovo, grem s teboj, da te izročim.« Pavle in	gospodar	gresta gospodi naproti, katera se ravno po cesti	A
prikloni in gre obema roko poljubit ter reče: »Moj	gospodar	me rad pusti; da je res, je sam prišel pričevat	A
ti ne bo.« Pavle je precej pri gospodi ostal,	gospodar	ves zamišljen domov odšel.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani