Od starega gradu je ostalo, razen oglednega stolpa, le še nekaj napol porušenih sten, prič nekdanjega obzidja, pod hišo pa se je v smeri proti kotlini raztezal bivši grajski vrt, ki je na eni strani prehajal v sadovnjak, na drugi pa ga je zaustavljalo skalovje grajskega griča, katerega razorana stena je visela skoraj navpično ob njem in nad njim.
Teta Mica je stanovala v svoji hišici že dolgo vrsto let, odkar je bil umrl njen oče, prvi gospodar Belega dvora. Podedovano posestvo, ki je bilo zdaj zanemarjeno, toda ne ravno majhno, je nudilo samotarki dovolj, toliko vsaj, kolikor je rabila za svoje skromne potrebe.