Ali dedovi solzi se ne bi bili radi odrekli. Pa bi se bil naš ded razjokal tudi ob svojem pogrebu, toda bi se bil kmalu zavedel svojih dolžnosti kot gospodar družine in bi bil poučil svojce, da se človek ne sme preveč vdajati žalosti, ker to človeku ne de dobro, in bi se spomnil, da je zgoraj v kredenci steklenica z okrepčilom, in bi nemara sebi privoščil požirek in drugim tudi, kdor bi hotel. In potem bi se ozrl po številnih udeležencih svoje zadnje poti in bi se jim odkrival in bi pozdravljal »klajn!« ‒ to je bila njegova okrajšava za »klanjam se!« in je sploh jako rad pozdravljal.